Junij - Planinski Vestnik

(s Hrastnikom). Hrastniško-dolska skupina je okrog 1911 prešla v Posavsko podružnico,pozneje pa delno tudi v Savinjsko podružnico.V Trbovljah litijska podružnica SPD nikoli ni imela večjega vpliva, kaže pa, da tudine Posavska podružnica iz Sevnice, oziroma pozneje iz Zidanega mosta. Zato sov Trbovljah konec leta 1912 ustanovili lastno Trboveljsko podružnico SPD, ki pa jepo dveh letih (zaradi vojne) prenehala delovati in se je ponovno formirala šele leta1928.Med prvo svetovno vojno so iz razumljivih razlogov skoraj popolnoma prenehaledelati vse podružnice SPD, med njimi seveda tudi litijska, posavska in trboveljska.Občutno se je zmanjšalo tudi število članstva, v litijski podružnici je npr. ostalo le še27 članov. To mrtvilo se je v Litiji vleklo tja do leta 1919 in 1920.Obdobje od leta 1920 do 1926Leta 1921, že v novoustanovljeni kraljevini SRS ozir. Jugoslaviji, je podružnica pričelaspet prirejati skupne izlete v litijsko okolico, pa tudi v Grintavce. Ponovno so obnavljalizapuščene markacije planinskih poti.Po letu 1922, ko so v Litiji izvolili novi odbor z nalogo, da oživi dejavnost podružnice,se je spet povečalo število članov na 144 (stanje 8. 2. 1923), od tega kar precejv Zagorju z okolico.Planinsko delo je v tem povojnem času res izredno oživelo, za kar gre velika zaslugapredsedniku Tomazinu in novemu odboru. Obnovili in na novo markirali so velikopoti na območju podružnice, pa še prek teh mej: od Jančjega prek Polšnika do Kumain od Sv. Miklavža prek Slivne in Svete gore do Svete planine. V letu 1922 so postaviliorientacijske table na vseh železniških postajah od Litije do Zidanega mosta. Skupinskiizleti po Zasavju in naših Alpah so postali spet priljubljena oblika društvenegaživljenja.V tej 6-7-letni dobi so organizirali nekaj planinskih veselic namesto prejšnjih, sedajže zastarelih oblik zabavnih večerov. Razširili so število naročnikov za PlaninskiVestnik in za Kocbekov planinski koledar. Okrog leta 1923/24 je zaživela tudi idejaza postavitev zavetišča na Kumu. Vidimo torej, da postaja zamisel o lastni koči alizavetišču čedalje bolj realna: nič več na Gorenjskem, temveč v domačem Zasavjunaj bi si zgradili kočo! Po nekaj letih se je ta ideja realizirala v novi lokaciji - Svetigori, ki je bila že prej stara in najbližja izletniška točka za Litijane in Zagorjane.Leta 1926 je odbor izvedel vse dogovore in priprave ter nato še delno adaptacijo inNEPAL PO SVOJEOktobra 1974 je tiskovna agencija »Austria« sprejela neugodno novico, da je nepalskiparlament odklonil zakon o drastični redukciji pridelovanja rastlin, iz katerih proizvajajomamila. Odklonil je tudi od vlade predlagan zakon o najstrožji kontroli trgovinez mamili, češ da drogiranje ni v Nepalu nikakršen problem, to je problem zahoda.Nepal ne bi mogel letno utrpeti 8 do 9 miljonov dolarjev, kajti toliko mu prinesekupčija s hašišem. Nepalski parlament ni poslušal vlade niti se ni zmenil za izredenpritisk ZDA in ne za diskretno intervencijo OZN. Tako bo še v prihodnje ostal paradižza svetovne potepuhe - hipije, ki romajo v Nepal, poleg tega pa bo ostal liferant zailegalno internacionalno trgovino z drogami. Strokovnjaki pri OZN sodijo, da Nepalproizvaja 60 °/ 0 svetovne produkcije hašiševega olja. To olje pa spada med najnevarnejšamamila.T. O.IZČRPANOST VGORAHIzčrpanost ni nesreča, zavarovalnice ne upoštevajo smrti zaradi izčrpanosti. Opirajose na definicijo nesreče, dogodek, povzročen od zunaj. Izčrpanost tudi ni bolezen,ki bi jo povzročili virusi, bacili. Tudi metabolija ni njen vzrok. Kdor jo je doživel,se je ne spominja rad, saj je res bedasto, če človek odpove psihično in fizično, ko jenajmanj primerno. V katero stroko spada? Pri velikem naporu v gorah jo obravnavavsak zdravnik, v dolini utegne biti najprimernejši psihiater, včasih specialist za krvniobtok. Kdaj sploh lahko govorimo o izčrpanosti? Kje je njena kritična obremenitvenameja, ki ji sami nismo več kos?Beseda sama ima več pomenov, zato utegne pomeniti stanje ali potek. Zato jevsaj to dvoje treba precizirati. V hribih še celo, kajti med evforijo na vrhu in potr-