ode«, ravno tako iz Zagreba. Proslave so se udeležili seveda tudi najbližji sosedinove planinske postojanke - Trboveljčani, ki v tem letu še niso imeli obnovljene lastnepodružnice SPD.V poglavju iz časov do konca prve svet. vojne sem zapisal oceno, da litijska podružnicanikoli ni imela večjega vpliva v Trbovljah. To oceno je treba popraviti za obdobjeod približnol. 1925 do leta 1928, ko so Trboveljčani obnovili delo svoje podružnice.V letih 1926 do 1928 so bili namreč redno tudi Trboveljčani na občnih zborih litijskepodružnice in so se udeleževali skupinskih izletov v Zasavju, ki so jih organiziraliLitijani. Ali in v kakšnem številu pa so se tudi formalno vključevali v litijsko podružnico,zaenkrat ni dovolj podatkov.Na tem mestu je potrebno vsekakor poudariti zelo močno sodelovanje hrvaških(predvsem zagrebških) planincev z litijsko podružnico, ki je bilo obojestransko in jetrajalo več ali manj tja do druge svetovne vojne.Odslej se je moral upravni odbor podružnice seveda precej ukvarjati z gospodarskimiproblemi in oskrbovanjem svojih dveh postojank. Vendar ni zanemarjal drugih planinskihdejavnosti, predvsem organiziranja enodnevnih izletov v zasavske hribe invečdnevnih v višja gorstva, popravila in vzdrževanja zaznamovanih poti. Ze v prvizimi po otvoritvi zavetišča je litijska podružnica organizirala na Sveti planini večdnevnismučarski tečaj pod vodstvom poklicnega turističnega in smučarskega delavcaRudolfa Badjure iz Ljubljane (bil je litijski rojak). V tem času so ustanovili tudi fotoamaterskiodsek s člani v Litiji in Zagorju.Kmalu zatem so litijski planinci ugotovili, da je zavetišče na Sveti gori premajhno,saj je imelo le en prostor, jedilnico, ki je bila ponoči prenočišče. Zato so leta 1930postavili gradbeni odbor za izgradnjo nove koče, v katerem so bili predsednik podružniceFerdo Tomazin, vladni svetnik Fran Podboj ter dr. Josip Krevl. Na pobudoodbornikov so istega leta ustanovili še kreditno zadrugo za izgradnjo koče, z uradnimnazivom »Zasavska koča r. z. z o. z. v Litiji«: Ta kreditna zadruga je zbiraladarila in deleže svojih članov ter najela še potrebni kredit. Septembra 1930. leta sopričeli z zidarskimi deli, oziroma to leto so zgradili podkletni del koče, ki je bil izbetona. Naslednje leto so naredili ves pritlični in podstrešni del koče iz lesa. Glavnaradbena dela je izvršil tesarski in mizarski mojster Čmak iz Gomilskega. Novaoča je obsegala v pritličju: vežo, kuhinjo, dve jedilnici in dve verandi, ki sta biliuporabni tudi v deževnem vremenu, v podstrešju pa je imela 5 sobic za prenočiščain oskrbnikovo sobo. Lokacija nove postojanke je bila severovzhodno od cerkve, nagričku, imenovanem »Požarnica«.Jeseni, ali točneje 9. avgusta 1931 je bila nova svetogorska postojanka slovesnotudi pri posamezniku ni vedno enaka. Vsako slabo počutje, slabost, vsaka bolezenplaninsko početje lahko ogroža, izčrpanost utegne hitreje nastopati, posebno če nipri rokah dovolj hrane in pijače.Kako ukrepati, če pride do izčrpanosti? Preden se ljudje lotijo ture, morajo dopojava zavzeti pravo staliče: Ob nekih pogojih vsakogar lahko napade, čepravprinaša neugodnost prizadetemu in vsej njegovi družbi. Napak je, če se taka krizaŠteje za oceno osebnosti! Ni nič več kot npr. alergična reakcija, če te piči čebela,če se slabo počutiš, nikar na turo. Če vodnik vodi večjo skupino, ne sme prevzematinajvečjih naporov, ne nositi najtežjih bremen, ne delati gaz v globoki sneg. Čev koloni koga »napada« izčrpanost, ga potegnimo iz izolacije, ga bodrimo, pomagajmonositi i. p. če pride do hujše krize, se mora vsa kolona ravnati po prizadetem.»Forsirani marš je le ultima ratio.« Če prizadeti kaže »gorsko bolezen« ali česmo na višini nad 3000 m, je transport v dolino nujen, sicer je treba oskrbeti prizadetegana mestu: ga zaščititi pred mrazom, ga napojiti, mu »dušo privezati«. Značilnoje, da je začetna znamenja izčrpanosti težko opaziti, potem pa se nevarnost podvizain lahko gre vsem za nohte, posebno pri velikih podvigih.Polarni raziskovalec je nekje zapisal: Izčrpanost ni usoda; do izčrpanosti pride, če nisipreviden, če ne vidiš vsega vnaprej.« Vsak mlad človek, ki bi se rad preskusilv hribih z velikimi dejanji, bi moral imeti ta zapis pred očmi.T. O.POTRES V PERUJSKI CORDILLERA BLANCAVsako leto beremo o kakem potresu. Tudi nas obiskujejo. Če so zelo zelo daleč, pase nam zmanjšajo tudi njihove dimenzije, zamujajo pa tudi natančnejša poročila. Zaprimerjavo nekaj dejstev o potresu v Peruju 1970, ki jih je objavil Alain de Chatellus,zelo ugleden francoski publicist v »La Montagne« 1973/2. Potres v Cordillera Blanca
odprta. To je bil največji praznik in tudi največji uspeh tedanje Litijske podružniceSPD. Otvoritve se je udeležilo okrog 1500 obiskovalcev, med njimi častni gostje:predsednik osrednjega odbora SPD iz Ljubljane dr. Pretnar, nadzornika SPD dr.Senjor in Pučnik, zastopnik tedanje Turistične zveze Rudolf Badjura, podpredsednikHrvatskega planinarskega društva prof. Bohte, zastopnik plan. društva »Sljeme« izZagreba Jakšič in odbornik Trboveljske podružnice SPD Jože Hauck.Na tem mestu naj omenim, da je le poldrug mesec pozneje, to je 20. 9. 1931 odprlanovo planinsko kočo na Mrzlici tudi trboveljska podružnica, ki je bila ponovnooživljena leta 1928. Na splošno je bilo obdobje od leta 1927 do 1932 v vsem Zasavjuzelo graditeljsko: tri planinske podružnice od Litije preko Trbovelj do Zidanega mosta(namesto Sevnice) so odpirale nova zavetišča in koče ali pa jih temeljito obnavljale:Kar poglejmo:1. I. 1927 odprto zavetišče na Sveti gori - litijska podružnica.23. X. 1927 odprto zavetišče na Sveti planini - litijska podružnica.25. XI. 1928 staro Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici je prevzela v oskrbovanje trboveljskapodružnica.9. VI. 1929 odprto zavetišče na Šmohorju - posavska podružnica.1929 ponovno pridobljeno zavetišče na Kumu - posavska podružnica.1930 popravljena in povečana Jurkova koča na Lisci - posavska podružnica.1. I. 1931 odkupljena Hausenbichlerjevo koča na Mrzlici - trboveljska podružnica.9. VIII. 1931 odprta nova koča na Sveti gori - litijska podružnica.20. IX. 1931 odprta nova koča na Mrzlici - trboveljska podružnica.19. VI. 1932 odprta nova koča na Lisci - posavska podružnica.1932 odprta nova koča na Šmohorju - posavska podružnica.1932 zgrajen študentski bivak na Čemšeniški planini.Po otvoritvi Tomazinove koče je bilo treba zelo paziti na gospodarski položaj planinskepodružnice, ki je imela na račun kredita in vloženih deležev za izgradnjo kočekar precejšen dolg. Ta se je vlekel do pričetka vojne. Zato je podružnica v svojemodboru ustanovila novo funkcijo gospodarja, ki jo je prevzel Fran Podboj (sreskinačelnik v Litiji). Pred tem je bil namreč že član gradbenega odbora. To nalogo jeopravljal do leta 1940. Naslednji gospodar podružnice ni znan.Po letu 1930 se je v stari Jugoslaviji pričela velika politična in gospodarska kriza,ki je v glavnem trajala do leta 1938/39. Ta je v zelo veliki meri vplivala tudi nazastoj pri širjenju planinstva med slabše situiranimi sloji prebivalstva in mladino.je opustošil centralni Peru in zajel tudi gorsko verigo z dolino Rio Santa. V nekajminutah je spremenil lice doline na daljavo 100 km in mesta skoraj v celoti porušil.70 000 mrtvih, 1 000 000 ljudi brez strehe, škode za en letni državni proračun. Sprožilje velikanski plaz, ki je pokopal mesto Yungay - le 241 prebivalcev je preživelo. Drugiplaz je zasul samotno dolino Lhanganuco in uničil češko ekspedicijo z vsemi njeniminosači vred. Dolino reke Santa poznajo vsi ekspedicionisti, tam so alpinistom znanamesta Huaraz, Caraz in Yungay. Potres je v dolini za vselej pokopal 50 000 ljudi,uničil 90% mesta Huaraz v 15 sekundah. Očividec pravi, da je bilo videti, kot da seje na rušenje mesta zagnalo na desetine najtežjih buldožerjev. Kakih 18 000 ljudi sopokopali plazovi, ki so se spustili s severnega vrha 6655 m visokega Huascarana.Zahodni plaz se je sprožil ob potresu, ki je trajal komaj 43 sekund. Plaz je potegnilza seboj kakih desei milijonov m 3 ledu in vse je zdrvelo proti Raurahirci na južni stranigorske verige. Dosegel je fantastično hitrost 300 km na uro, saj je v 3 minutahzgrmel 14 km daleč in to 3900 m niže. Raurahirca je nekaj podobnega doživela žeI. 1962 - o tem smo pisali - toda I. 1970 je bilo v plazu več skalovja, bil je silovitejši,težji, obsežnejši. Del plazu je butnil v 150 m visok grič, za katerim se je čutilo mestoYungay varno. Toda plaz ga je pregrnil z ledeniškim blatom, smrtonosna plast jebila 4 do 5 m debela. Dve uri po tem je prišel sem B. Morales Arnao, v tej rubrikipred leti večkrat omenjeni direktor glaciološkega instituta in predsednik Club AndinistaCordillera Blanca. Ocenil je, da leži nad mestom kakih 70 milijonov m 3 zasutin,nekakšna črnikasta »magma« pomešana s skalami in ledom. Pritisk in hitrost stazmlela granit, le malo je bilo velikih bolvanov, en sam 14 tonski in nekaj 3 do4 tonskih. Toplota, ki se je razvijala, je led stajala in ga spremenila v blato.Ko je smrtonosni val dosegel glavno dolino, je zasul aerodrom v Carazu in porušilželeznico na daljavo več desetin km. Severni plaz je bil manj populariziran. Zrušila seje stena in kamniti plaz je zgrmel proti Llanganuco med dvema jezeroma. Na poti jeuničil češko ekspedicijo, o čemer smo obširno poročali. Zdaj poročilo ugotavlja, da
- Page 1 and 2: PLAN IM S KI VESTIMIK 6LETNIK LXXV
- Page 3 and 4: PLANINSKI VESTNI K6GLASILO PLANINSK
- Page 5 and 6: JfarsfinLiizarji . -,V-Mrojtjf,1 'i
- Page 7 and 8: 3. Geografsko ime Kuk je spregovori
- Page 9 and 10: 4. Industrijsko velegospodarstvo Et
- Page 11 and 12: Visoka skala obbregu Donave inMorav
- Page 13 and 14: Potem, ko so si Vendi utrli plovno
- Page 15 and 16: V tistih stoletjih so spoznali žel
- Page 17 and 18: v Alpah in sploh v osrednji Evropi)
- Page 19 and 20: Ogromna žareča krogla se že navs
- Page 21 and 22: ... Slabotna luč je brlela z umaza
- Page 23 and 24: so se spuščale nad osvetljenim le
- Page 25 and 26: se, da nama je bila gospa Marija iz
- Page 27 and 28: Razgled z Monte Cinta - v ospredju
- Page 29 and 30: povedala Mirji, kako lepo teče dro
- Page 31 and 32: Kanjon Tare Foto Janko Furlan, Trst
- Page 33 and 34: Pogled izpodMededano Črno jezero,l
- Page 35 and 36: igiPfTiTiliniUirU'1Tomažinova koč
- Page 37: nakup opreme za prvo planinsko zave
- Page 41 and 42: Janko Končar, trgovec iz Litije. N
- Page 43 and 44: IZJAVA O »TUTOVI VODI«JANEZ DOLEN
- Page 45 and 46: oranžno-modrim markacijam do vzno
- Page 47 and 48: Edita in ji pomaga Stanko Poglajen,
- Page 49 and 50: Med razpravo je arh. Bizjak pokazal
- Page 51 and 52: V zgodnjih jutranjih urah so se na
- Page 53 and 54: _ A ?' onozarminulih dni« (1944).
- Page 55 and 56: ALPINISTIČNENOVICESARAJEVSKA ALPIN
- Page 57 and 58: začel jemati na svoje ekspedicije
- Page 59 and 60: lahkoveren. Kaj pa če te olajšave
- Page 61 and 62: RAZGLED PO SVETURAJE NA PETTISOČAK
- Page 63 and 64: občini Volfurva v provinci Sondrio
- Page 65 and 66: če ima kdo problem, ki ni denarne
- Page 70 and 71: 1 Pikušov stan na Donji ravni (Goj
- Page 72: PLANINCI!— Od sedaj tudi na najvi