Junij - Planinski Vestnik

odprta. To je bil največji praznik in tudi največji uspeh tedanje Litijske podružniceSPD. Otvoritve se je udeležilo okrog 1500 obiskovalcev, med njimi častni gostje:predsednik osrednjega odbora SPD iz Ljubljane dr. Pretnar, nadzornika SPD dr.Senjor in Pučnik, zastopnik tedanje Turistične zveze Rudolf Badjura, podpredsednikHrvatskega planinarskega društva prof. Bohte, zastopnik plan. društva »Sljeme« izZagreba Jakšič in odbornik Trboveljske podružnice SPD Jože Hauck.Na tem mestu naj omenim, da je le poldrug mesec pozneje, to je 20. 9. 1931 odprlanovo planinsko kočo na Mrzlici tudi trboveljska podružnica, ki je bila ponovnooživljena leta 1928. Na splošno je bilo obdobje od leta 1927 do 1932 v vsem Zasavjuzelo graditeljsko: tri planinske podružnice od Litije preko Trbovelj do Zidanega mosta(namesto Sevnice) so odpirale nova zavetišča in koče ali pa jih temeljito obnavljale:Kar poglejmo:1. I. 1927 odprto zavetišče na Sveti gori - litijska podružnica.23. X. 1927 odprto zavetišče na Sveti planini - litijska podružnica.25. XI. 1928 staro Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici je prevzela v oskrbovanje trboveljskapodružnica.9. VI. 1929 odprto zavetišče na Šmohorju - posavska podružnica.1929 ponovno pridobljeno zavetišče na Kumu - posavska podružnica.1930 popravljena in povečana Jurkova koča na Lisci - posavska podružnica.1. I. 1931 odkupljena Hausenbichlerjevo koča na Mrzlici - trboveljska podružnica.9. VIII. 1931 odprta nova koča na Sveti gori - litijska podružnica.20. IX. 1931 odprta nova koča na Mrzlici - trboveljska podružnica.19. VI. 1932 odprta nova koča na Lisci - posavska podružnica.1932 odprta nova koča na Šmohorju - posavska podružnica.1932 zgrajen študentski bivak na Čemšeniški planini.Po otvoritvi Tomazinove koče je bilo treba zelo paziti na gospodarski položaj planinskepodružnice, ki je imela na račun kredita in vloženih deležev za izgradnjo kočekar precejšen dolg. Ta se je vlekel do pričetka vojne. Zato je podružnica v svojemodboru ustanovila novo funkcijo gospodarja, ki jo je prevzel Fran Podboj (sreskinačelnik v Litiji). Pred tem je bil namreč že član gradbenega odbora. To nalogo jeopravljal do leta 1940. Naslednji gospodar podružnice ni znan.Po letu 1930 se je v stari Jugoslaviji pričela velika politična in gospodarska kriza,ki je v glavnem trajala do leta 1938/39. Ta je v zelo veliki meri vplivala tudi nazastoj pri širjenju planinstva med slabše situiranimi sloji prebivalstva in mladino.je opustošil centralni Peru in zajel tudi gorsko verigo z dolino Rio Santa. V nekajminutah je spremenil lice doline na daljavo 100 km in mesta skoraj v celoti porušil.70 000 mrtvih, 1 000 000 ljudi brez strehe, škode za en letni državni proračun. Sprožilje velikanski plaz, ki je pokopal mesto Yungay - le 241 prebivalcev je preživelo. Drugiplaz je zasul samotno dolino Lhanganuco in uničil češko ekspedicijo z vsemi njeniminosači vred. Dolino reke Santa poznajo vsi ekspedicionisti, tam so alpinistom znanamesta Huaraz, Caraz in Yungay. Potres je v dolini za vselej pokopal 50 000 ljudi,uničil 90% mesta Huaraz v 15 sekundah. Očividec pravi, da je bilo videti, kot da seje na rušenje mesta zagnalo na desetine najtežjih buldožerjev. Kakih 18 000 ljudi sopokopali plazovi, ki so se spustili s severnega vrha 6655 m visokega Huascarana.Zahodni plaz se je sprožil ob potresu, ki je trajal komaj 43 sekund. Plaz je potegnilza seboj kakih desei milijonov m 3 ledu in vse je zdrvelo proti Raurahirci na južni stranigorske verige. Dosegel je fantastično hitrost 300 km na uro, saj je v 3 minutahzgrmel 14 km daleč in to 3900 m niže. Raurahirca je nekaj podobnega doživela žeI. 1962 - o tem smo pisali - toda I. 1970 je bilo v plazu več skalovja, bil je silovitejši,težji, obsežnejši. Del plazu je butnil v 150 m visok grič, za katerim se je čutilo mestoYungay varno. Toda plaz ga je pregrnil z ledeniškim blatom, smrtonosna plast jebila 4 do 5 m debela. Dve uri po tem je prišel sem B. Morales Arnao, v tej rubrikipred leti večkrat omenjeni direktor glaciološkega instituta in predsednik Club AndinistaCordillera Blanca. Ocenil je, da leži nad mestom kakih 70 milijonov m 3 zasutin,nekakšna črnikasta »magma« pomešana s skalami in ledom. Pritisk in hitrost stazmlela granit, le malo je bilo velikih bolvanov, en sam 14 tonski in nekaj 3 do4 tonskih. Toplota, ki se je razvijala, je led stajala in ga spremenila v blato.Ko je smrtonosni val dosegel glavno dolino, je zasul aerodrom v Carazu in porušilželeznico na daljavo več desetin km. Severni plaz je bil manj populariziran. Zrušila seje stena in kamniti plaz je zgrmel proti Llanganuco med dvema jezeroma. Na poti jeuničil češko ekspedicijo, o čemer smo obširno poročali. Zdaj poročilo ugotavlja, da