klinične izkušnje niso preveč zanimale.Ko je bil na Dunaju, je uhajal v Wienerwald,Raxalpe, na Schneeberg, se navduševalnad lepoto narave in se ukvarjalz botaniko. »Gozd, gore in vode so vplivalename,« je pisal 1856. Prava himnagoram je to njegovo pismo: »Kako vsedrugače je v gorah, kako vzvišeno inmogočno, skoraj bi rekel, nadzemeljskanarava, človek je tam gori prost, samzase, tako da pozabi na svojo malenkostnovsakdanjost; duša te tam v samoti inveličasti nezadržno vleče kvišku k nebu...čutiš, kakor da si v nadzemskihsferah, da si jim bližje.«Leta 1866 je potoval na Kanarske otokein se takoj navdušil za vzpon na Pic deTeyde (3730 m). Imel je deset spremljevalcev,vsi so odnehali izčrpani, tudiHaeckla je skoraj zvilo, omahnil je vsneg, omedlel, kri se mu je ulila iz nosa.»To me je spravilo k sebi,« je zapisal innatanko ob 12 sem dosegel sam ponosnivrh in mu z vriskom stopil na teme.«Haeckel je zaradi svojih nazorov imelsilovite in nasilne nasprotnike, modernimonizem je bil trn v peti vsem, ki jim prosvetljenostin napredek znanosti nista šlav račun. V naravi je videl skrivnosti insi je prizadeval, da bi jih razložil. Pravzato ga je gorska narava še posebejmikala. T ^FRANZ SCHRADERPri nas je to manj znano ime, Francozipa ga slave kot pomembnega predsednikasvoje planinske organizacije. Rodilse je leta 1844 v Bordeauxu. Oče ga nidal v šolo, zvest nekaterim Rousseaujevimnaukom. Schrader pa se je učil sam:tujih jezikov, matematike in drugih ved.L. 1866 je spoznal Pireneje in se za 50 letzapisal goram, predvsem Pirenejem. Postalje orograf, izdelal mnoge preciznekarte Pirenejev in z objavo Mont Perduv Annuaire du CAF 1875 vzbudil velikopozornost. Leta 1880 je že prevzel v Parizuvodstvo kartografije pri Hachette inustvaril svoje življenjsko delo: »Atlasuniversel de geographie«, ki je izhajal odI. 1884 do 1911. Poleg tega je izdal mnogedruge publikacije, popularne karte, šolskepriročnike, ki so jih uporabljali vse doleta 1930, in glasilo »1'Annee Cartographique«.Zraven se je vsa leta posvečaltudi planinski kartografiji, geoarafiji, geologijiin topografi|i, risal panorame innajrazličnejše planinske reliefe, razgledeitd. Postal je zelo vpliven član »Societede Geographie de Pariš in to - popolnsamouk.L. 1901 je postal predsednik CAF - kotmladenič je bil že predsednik sekcije CAFv Bordeauxu - in v tej funkciji razvijalmed alpinisti patriotizem z geslom: »Zgorami za domovino«. Pospeševal je šolskeizlete v gore in poskrbel za vrstopripomočkov s področja, ki ga je dovršenoobvladal.Leta 1903 ga je povabila argentinska vlada,da izmeri Aconcaguo. Kot topograf jedobil mednarodno ime. Leta 1918 je naClemenceaujev poziv začel z novo izdajosvojega univerzalnega atlasa.Umrl je leta 1924. Leta 1927 mu je CAFzgradil spomenik na Turon de la Courade.Tu je zdaj njegov grob, v vznožjuslovitega Cirque de Gavarnie, ki ga jevse življenje imel najrajši. Gore so mubile predvsem šola za oblikovanje duha.AKADEMSKI MEČRAYMONDU LATARJETUT. O.Znanstvenik, kancerolog, obenem velikmuzik, član Akademije znanosti RaymondLatarjet je pred 25 leti organiziral prvifrancoski visokogorski smučarski »rallyeCAF«, predpisal zanj pravila, se sam tekmovanjudeleževal in s tem močno vplivalna razvoj smučarskega športa. Dr. Latarjetpa je tudi član GHM (Groupe deHaute Montagne) in član francoskega Himalajskegakomiteja, skratka za razvojfrancoskega alpinizma izredno pomembnaosebnost. Veliki športnik in znanstvenikje bil odlikovan z »epee academicien«.CAF je ob odlikovanju priredil velik sprejem,katerega so se udeležili stari Henrjde Segogne, med obema vojnama vodilnifrancoski alpinist, minister dr. Pierre Mazeaudin Maurice Herzog. V odgovoru nauvodni govor predsednika CAF Jeana Ch.Meyerja je Latarjet primerjal prvenstvenoplezanje znanstvenemu raziskovanju: najprejje videti smer nepreplezljiva, natose spremeni v najtežjo doslej preplezano,zatem jo mnogi ponavljajo, nazadnjeutegne postati primerna za — ženske naveze.Od nepremagljive neznanke,uganke pride znanost do presenetljivihodkritij, ki sčasoma postanejo lekcija za- študente. T ^V te i številki objavljamo naslednje grbe: Črnomelj (str. 313), Idrija (str. 327, 330), Slovenjgradec (str. 336),Radovljica (str. 338), Tolmin (str. 340, 354), Šoštanj (str. 344), Skofja Loka (str. 351), Vipava (str. 353),Konjice (str. 353), Bosna (str. 354).
RAZGLED PO SVETURAJE NA PETTISOČAKKOT Z VELIKO ODPRAVO NA 8000 mReinholda Obsterja smo menda v tejrubriki omenili enkrat samkrat v zvezis Herrligkofferjevo ekspedicijo na NangaParbat. Drži se bolj v ozadju, čepravspada med najboljše munchenske alpiniste.Ves svoj prosti čas porabi za plezanje,ne da bi pri tem iskal kakršenkolizaslužek, čeprav bi ga lahko.Leta 1960 - bil je star 18 let - je preplezalLivanosovo Cima Su Alto, nato TorreVal Grande in zahodni raz Busazze vCivetti pa velike smeri v Cinah. Leta 1964je bil v Rupalu, 4000 m visokem pobočjuNanga Parbata. L. 1962 je začel plezativelike ledne smeri: Bumillerjev steber vBernini, severno steno Ortlerja, 1967 severnosteno Konigsspitze, severno stenoMatterhorna, pri VValkerju pa se mu jevselej kaj zataknilo. Preplezal je skorajvse smeri v Severnih apneniških Alpah,posebno dobro pozna Laliderer in Kaiser.Mnogo je plezal v Berghellu in v Mt.Blancu. L. 1966 je v Andih stopil na ediniše ne obiskani šesttisočak, 1969 je bil vekspediciji na Annapurni, vrha niso doseglipač pa dva sedemtisočaka (RocNoir in Glacier Dome). Odpravarstvo mune leži, češ da raje pleza v manjši skupini,ki se dobro ujema. Če je skupinavelika, so napetosti nujne.Leta 1972 se je potepal sam po Nepalu,6 mesecev. Tako potepuštvo je avantura,ceni jo prav tako kot plezanje v steni.Po poklicu je orodjar, ni mu težko zakruh, zato si lahko prebira, kakor mu srcepoželi. Jemlje si neplačan dopust ali odpoveslužbo. Veliko fotografira, neradpredava, piše pa sploh ne, češ, da ni zato. S VW je potoval po Turčiji in Korziki,pred seboj ima v načrtu Azijo. y q600 DOLARJEV KAZNIZA HIMALAJSKI VRH(Annapurna IV)Leta 1974 je sekcija Oberland za svojo75-letnico pripravila ekspedicijo na AnnapurnoII (7937 m). Vodil je Peter Bednar.Trije člani so se odpeljali iz Munchnas tovornjakom MAN, starim deset let,veteranom, ki jim ga je posodil doktorHerrligkoffer, dve meseca za njimiso odleteli drugi člani ekspedicije. Namestona dovoljeni vrh I so šli spotomana vrh IV. Nepalska vlada jih je kaznovalaz globo 600 dolarjev in jim pokazala- vrata.Bednar poroča o spremembah, ki jih jev zadnjih nekaj letih videti v Kathmanduju,v himalajskem trekkingu - turizmu, ovedno višjih cenah pri blagu, nosačih inšerpah. Vse kaže, da bodo zahteve šerpleta 1975 glede mezde in opreme zrasleše za 70%-Severna stena Annapurne II je 3 km širokopobočje, na levi strani nagrmadeno zvesnimi ledeniki, plaznicami in lednimipodori. V srednjem delu sta dva značilnastebra, strma, vendar manj izpostavljenaobjektivnim nevarnostim. Bazo so si urediliv višini 3606 m, tabor 1 in 2 v višini4200 in 5050 m. Med moštvom in šerpaminiso delali razlik, vsi so nosili po 15 do25 kg, vsi so bili pri »isti skledi« in opremi.To se je obneslo. Tabor 3 in 4 so postaviliv višini 6100 in 6950 m. Ledeni steberje bil napet, 45°-50°. Deloma pravi trdiled je terjal 1400 m pritrjenih vrvi. Pritem delu jih je zajelo slabo vreme, moraliso odnehati za en teden. Potem sodosegli zahodni greben Annapurne II inse odločili, da gredo na 7525 m visokoAnnapurno IV. Od tabora 5 do vrha jebilo komaj 150 m višinske razlike in 600 mrazdalje. Šerpe so to seveda opazili injavili takoj spremnemu oficirju. Ta je javilministrstvu za zunanje zadeve, ki jetakoj preklicalo dovoljenje za AnnapurnoII. Moštvo se ni smelo ganiti, tudi vtabor 5 ni smel nobeden. En član ekspedicijeje močno ozebel in bil takoj evakuiran.Takoj so morali ustaviti ekspedicijo,čeprav so jim manjkali doAnnapurne II le trije lepi dnevi. Oficirje ukrep podprl z grožnjo: Če ne biubogali, bi morali plačati 30 000 DM initi za dve leti v zapor.V dveh dnevih so demontirali pritrjenevrvi, se vrnili v Kathmandu in čakali devetdni na odločbo, ki se je glasila:1. Dovoljenje za Annapurno preklicanotakoj, 2600 dolarjev globe odšteti za nedovoljenoAnnapurno IV (toliko znaša»permit«).3. Udeleženci in sekcija Oberland izgubepravico, da se v prihodnje pojavijo sprijavo za kakršnokoli ekspedicijo.Vsi udeleženci so se v zunanjem ministrstvu- opravičili. Bednar pripominja,da je Annapurna IV že pred Nemci imelaobisk, da ni sveta gora, da ne stoji nameji in da je zelo blizu Annapurni II.Zgodovina himalaizma ve povedati, daje E. Hillary brez dovoljenja prvi stopilna Ama Dablam (6950 m) in moral zato»odsedeti« dva dni in plačati 20 000 rupij.Annapurno IV so brez dovoljenja inbrez kazni obiskali Japonci, Francozi paso 1974 stopili iz Solo-Khumbuja na Ta-
- Page 1 and 2:
PLAN IM S KI VESTIMIK 6LETNIK LXXV
- Page 3 and 4:
PLANINSKI VESTNI K6GLASILO PLANINSK
- Page 5 and 6:
JfarsfinLiizarji . -,V-Mrojtjf,1 'i
- Page 7 and 8:
3. Geografsko ime Kuk je spregovori
- Page 9 and 10: 4. Industrijsko velegospodarstvo Et
- Page 11 and 12: Visoka skala obbregu Donave inMorav
- Page 13 and 14: Potem, ko so si Vendi utrli plovno
- Page 15 and 16: V tistih stoletjih so spoznali žel
- Page 17 and 18: v Alpah in sploh v osrednji Evropi)
- Page 19 and 20: Ogromna žareča krogla se že navs
- Page 21 and 22: ... Slabotna luč je brlela z umaza
- Page 23 and 24: so se spuščale nad osvetljenim le
- Page 25 and 26: se, da nama je bila gospa Marija iz
- Page 27 and 28: Razgled z Monte Cinta - v ospredju
- Page 29 and 30: povedala Mirji, kako lepo teče dro
- Page 31 and 32: Kanjon Tare Foto Janko Furlan, Trst
- Page 33 and 34: Pogled izpodMededano Črno jezero,l
- Page 35 and 36: igiPfTiTiliniUirU'1Tomažinova koč
- Page 37 and 38: nakup opreme za prvo planinsko zave
- Page 39 and 40: odprta. To je bil največji praznik
- Page 41 and 42: Janko Končar, trgovec iz Litije. N
- Page 43 and 44: IZJAVA O »TUTOVI VODI«JANEZ DOLEN
- Page 45 and 46: oranžno-modrim markacijam do vzno
- Page 47 and 48: Edita in ji pomaga Stanko Poglajen,
- Page 49 and 50: Med razpravo je arh. Bizjak pokazal
- Page 51 and 52: V zgodnjih jutranjih urah so se na
- Page 53 and 54: _ A ?' onozarminulih dni« (1944).
- Page 55 and 56: ALPINISTIČNENOVICESARAJEVSKA ALPIN
- Page 57 and 58: začel jemati na svoje ekspedicije
- Page 59: lahkoveren. Kaj pa če te olajšave
- Page 63 and 64: občini Volfurva v provinci Sondrio
- Page 65 and 66: če ima kdo problem, ki ni denarne
- Page 70 and 71: 1 Pikušov stan na Donji ravni (Goj
- Page 72: PLANINCI!— Od sedaj tudi na najvi