Junij - Planinski Vestnik

ALPINISTIČNENOVICESARAJEVSKA ALPINISTIČNA SOLA 74Od 30. 10. do 8. 10. 1974 je organiziral alpinističniodsek »Sarajevo« pri Mestni planinski zvezi alpinističnošolo. Zdaj že lahko govorimo o specifičnialpinistični šoli, ki ji dajejo pečat znanisarajevslči alpinisti in gorski reševalci. Težišče jena pojmovanju alpinizma kot kulturnega, psihofizičnegapojava, ki vsakomur odpira široke možnostiza izražanje osebnosti.Prijavilo se je 34 kandidatov. Vsi niso bili sprejeti,ker niso imeli ustreznega planinskega staža.Ta problem vsako leto postaja akutnejši, saj sev alpinistični tečaj prijavljajo ljudje, ki čestonimajo nobenega planinskega staža in ne izkušnje.Praktični pouk je potekal na Romaniji in v plezalnemvrtcu na Darivi. Tečajniki so opravili turona Prenj z vzponom na Zeleno glavo v zimskihokoliščinah. Teoretična predavanja so prišla navrsto enkrat na teden, ponazarjali so jih diapozitivi.Preplezali so 3 smeri III—IV stopnje v Velikihstenah na Romaniji. Program šole je obsegalteme iz plezalske tehnike, zgodovine, sociologije,filozofije, organizacije alpinizma in planinstva,prve pomoči, nevarnosti v gorah, čitanje kart inorientacija, GRS. Solo je opravilo 12 tečajnikoviz sarajevskih planinskih društev »Bukovik«, _»Treskavica«,»Energoinvest«, »Zeljezničar«, »Bjelašnica«.Inštruktorji in predavatelji so bili: ing. RašidMulahusič (vodja šole), Muhamed Sišič, MiodragRakič, ing. Faruk Zahirovič, Nusret Taševac, Slobodan2alica, Drago Božja, dr. Ljerka Kušec,Muhamed Hadžiabdič, Lazar Rusijan in Uzeirgeologijo in geografijo, opravljali pabodo tudi meteorološke meritve.Financirali bodo ekspedicijo v veliki meriudeleženci sami, vsak bo moral zbrativeč tisoč mark - kakorkoli že — preksvojih društev, s pozdravnimi razglednicamiin drugimi viri. Seveda bo doktorHerrligkoffer potrkal tudi na vrataindustrije in trgovine. Pozdravna razglednicastane 10DM, imela bo posebno pakistanskoznamko, adresanti jo bodo prejeliz avionsko pošto.Ekspedicije se bo udeležil tirolski team zEveresta 1972, le Peter Perner bo moralostati doma, ker se je pri bobu težko ponesrečil,da so mu morali amputirati nogoImena drugih zvene novo, himalaizemposega po mlajših kadrih: Avstrijci HorstSchneider, Adi Sager, Hias Gradnitzer,VVerner Haim; Švicarji - Hans Berger,Robert Allenbach, Rolf Hass, Nemci -Michl Anderl, E. W. Henke, W. Klimek,Sepp Maag, Seep Ries, poleg teh še sedemvrhunskih nemških alpinistov (po»Der Bergst« 1974/10). Ko bo ta številkaPV na svetlem, bo ekspedicijo verjetnože doma. T ^POUSKA SMER V TORRE TRIESTEPETNAJSTIČ NA NANGAPARBATNemški inštitut za raziskovanje v inozemstvupripravlja za april 1975 petnajstonemško ekspedicijo na Nanga Parbat(8125 m) po jugovzhodnem stebru, po najtežjipoti, ki vključuje tudi 7000 m visokigreben Mazeno. In kdo bo vodja, če nedr. Herrligkoffer, ki ima za seboj že triuspešne ekspedicije na to »za Nemceusodno goro«: 1953 je s strani Rakiotprvi stopil na vrh Hermann Buhl; I. 1962je nemško moštvo premagalo Diarnir, zahodnostran. Pri tem so izgubili življenjeToni Kinshofer. Sigi Low in AnderlMannhardt; I. 1970 je stal na vrhu FelixKuen, Nemci so zmagali 4000 m visokopobočje Rupal.V ekspediciji 1975 bodo sodelovali tudiAvstrijci in Švicarji. Jugovzhodni steberje popolnoma neznan. Osnovni tabor bostal v Rupalu, steber bodo prijeli z dvehstrani: po stebru, v glavnem s tehniko,in po Kinshoferjevi poti z jugozahodnestrani, kjer bo v višini 6500 m aklimatizacijskitabor na tkim. ledeniku FelixaKuena. Ta druga skupina naj bi prekoračilaspotoma 7120 m visoki Mazeno-Peak.Odpravo bodo spremljali znanstveniki,ki bodo proučevali višinsko fiziologijo,Poljski alpinisti so povsod, kjer se jetreba izkazati. Med drugim so leta 1972v dveh dneh splezali prvenstveno smer vslavnem Torre Trieste - v južni steni: J.Kella, J. Kukuczka, T. Laukajtys in Z.Wach. Smer poteka med Piussijevo inCarlessovo, torej v zelo slavni soseščini.V zgornjem delu zavije tako, da teče medCarlessovo in Cassinovo. Poljaki so zabili150 navadnih klinov in 25 svedrovcev.Vsi raztežaji so V ali VI, umetna plezarijase suče povsod v mejah A 3.T. O.PONOVNO V ANDEFebruarja tega leta je odpotovala vJužno Ameriko petčlanska ekspedicijočeškoslovaških plezalcev na čelu z »zaslužnimmojstrom športa« Ivanom Galfyjem.Njeno zelo dolgo potovanje se bozačelo v brazilski državi Parana, nadaljevalapa bo 1400 km vzdolž vsej Argentinev Mendozo (vzpon na najvišjo goroobeh Amerik - Aconcaauo, 6959 m), v Bolivijo(vzpon na lepo leaeno goro lllimanni,6500 m) in v Peru (jezero Titicaca, vvišini 4000 m, kulturni spomeniki iz časaInkov); pomembna postaja tu bo Huascaran,kjer bo odprava počastila spominnesrečno preminule čs. ekspedicije iz leta