Junij - Planinski Vestnik

zero Morskie oko pod Menguševieckim Sfifom inRysijem je zasul 300 m širok in 800 m dolg plaz4,5 m na debelo.Na Norveškem so bila tri značilna območja. Najugu mnogo snega in nič nesreč, na zahodu malosnega ih nič nesreč. Na severu so bile količinesnega v normalnih mejah; plazovi so terjali dvesmrtni žrtvi.Nils Faarlund, prvi zastopnik Norveške v IKAR, jekot zanimivost omenil dve stvari.Imeli so črn sneg, zasute iščejo z novim pripomočkom- bajanico.Kanado sta zastopala dva Avstrijca, od katerih ses plazovi ukvarja Peter Fuhrmann, specialist zaalpinistiko Narodnega parka Banff, Alta.Teren je obsežen in težaven, težko je zvedeti zavse, kar se dogaja na 5700 km 2 . Ponekod je bilosnega malo, v osrednjem delu in na zahodnempriobalnem pasu pa veliko in veliko plazov. Koneclunija je bilo še zelo mnogo snega.Razmere v tem svetu so v vseh pogledih nekajsvojskega. Ponekod smučajo turisti v predelih, kamorie mogoče priti le z letali. Pa tudi smučajose tako, da jih helikopter vozi na start, odkoderpotem vozijo po smučarskih progah.Poskrbljeno je za elektronske aparate (Skadi,pieps). Slišali smo, da je v nekem primeru bilozasutih okrog 30 ljudi, vse so našli prav s pomočjoelektronike, četudi se spričo razvoja vEvropi javlja zmeda: skadi in pieps, ki delata naenaki frekvenci, sta uporabna enakopravno, negre pa VS 60, ki dela na drugi frekvenci. Aparateuporabljajo zasebne, posojajo jih pa tudi na smučiščih,teh je nekako 330. Dnevno si jih smučarjiizposodijo okoli 200 v vsej sezoni. Dokazanoje, da so z njimi rešili žive ljudi, ni pa točnihpodatkov.RABA NAPRAV ZA ISKANJE ZASUTIH V PLAZUMelchor Schild je poročal o močnih poslovnih težnjahin pritiskih proizvajalcev avstrijskega piepsa.Prodanih je bilo 10 000 aparatov, učinka pa še ničutiti (to ni odvisno le od aparata, temveč zlastiod tega, če ima aparate prizadeta skupina smučarjev).Eigenmannova fondacija preskuša novoizvedbo na zelo kratki valovni dolžini (Napoli 2),nekaj podobnega se dogaja v Jugoslaviji.Stvari so torej precej zamotane, reši jih (pa še tole delno) samo soliden posvet strokovnjakov; zategadeljso člani podkomisije sklenili naslednje:Vse odločitve odložimo do simpozija. Sele potem,ko bodo znani izsledki in mnenje simpozija, lahkopreidemo k nadaljnjemu iskanju rešitve. Trenutnoni mogoče priporočiti ničesar od tega, kar je navoljo.Omenjena je bila vsiljiva propaganda v časopisjuin RTV v ZRN in Avstriji, kjer na vse kripljefavorizirajo pieps, pri čemer glasniki posegajo pofrazah, ki zavajajo nevedno publiko. Nikjer nipoudarjeno, da gre za pripomoček, za sredstvotovariške pomoči, da so vsi ti aparati le visokokvalitetna»lavinska vrvica«, ne pa čudežna naprava,ki bo preprečila vse nesreče.Kanadski predstavnik je povedal, da nima točnestatistike o učinkovitosti aparatov. Pač pa lahkopove, da so aparate nabavili zelo hitro in da seobnesejo, brez njih bi marsikje ne obvladali razmer.Medtem ko za magnetne sonde vedo povedatile to, da se sploh niso obnesle, imajo z radijskimisistemi kup dobrih izkušenj.Skadi je slab pri zelo nizkih temperaturah, ni semoč zanesti na baterije, ki se hitro trošijo, vsistem pa so (zavoljo dobrega kontatka) prilotane!Kup težav, ki jih pri piepsu ni IUvozili so tudi švicarske VS 60, s čimer pa nastanezmešnjava frekvenc.Z aparati so opremljeni vsi delavci žičnic oziromavaruhi, čistilci prog. Aparate in pouk o uporabidobe pri firmi, dosedanji uspehi so dobri.Problem je, kako v bodoče premagati zmedo obmnožici aparatov, frekvenc. Zlasti smučarji, kismučajo s helikopterjem, nikakor ne morejo bitibrez tega pripomočka.Nils Faarlund iz Norveške je povedal, da jim jesvetoval uporabo bajanice nek 70-letni mož. Odločiliso se, da jo bodo temeljito preskusili. Vraksi se je že izkazala, iskali so štirie praktiki,Ei so ugotovili, da pokaže bajanica četo globino,v kateri se nahaja zasuti. Negativni so tuji vplivi:voda, kovine. Iskanje je počasno, moti plaz. Dosegje po dosedanjih ugotovitvah nekako 15 m.PREDPISI O GRADNJAH V PREDELIH,KI JIH OGROŽAJO PLAZOVIItalijanski predstavniki so dali pobudo, da biugotovili, kako je v posameznih državah poskrbljenoza varnost gradenj. Kdo daje mnenje oziromasoglasje za gradnje v predelih, kjer bi objektelahko ogrožali plazovi? Kdaj dovoljenja ni mogočedobiti?Razmere so silno različne, vsaka država ima kakoposebnost. So take, kjer tega skrbstva sploh ni,medtem ko je drugod dognano že do podrobnosti.ItalijaV Italiji je od leta 1968 v veljavi predpis, da moravsaka žičnica imeti veljaven dokument, h kateremudajo mnenje: gozdarstvo, občina, CAI, zvezažičnic, smučarski učitelji.Žičnica ne sme biti ogrožena od plazov.Specialisti, ki dajo mnenje in izdelajo ekspertizo,še niso uradno priznani, postopek je zapleten inpočasen.Predlagajo delo po naslednji shemi, veljavni zastrokovnjake CAI:I. Osnovni podatki1. Naročnik ocene,2. Namen ekspertize,3. Podatki o že opravljenih ukrepih.II. Podatki oekspertizi1. Izvedenec, ki je izvedel ekspertizo,2. Najbližja služba za opazovanje snega, napovedin proženje plazov (SOSNPP),3. Kdo je izdelal ekspertizo,4. Kdo je sodeloval pri izdelavi ekspertize.III. Oris problema in ozemlja1. Lega terenov, gorstvo, geografske posebnosti,2. Oblikovitost terenov (višine žičniških objektov,smučarske proge),3. Nagib pobočij in orientacija po straneh neba,4. Terenske razmere (oblikovitost, trenje podlage,geološki pogoji, strmina, rast).IV. Klimatsko meteorološki podatki in plazovi1. Padavine, vetrovi, temperature, prevladujočasmer vetra, posebno izdatne padavine (po podatkihiz sedanjosti in preteklosti, osebne izjave,zapisi, kronike, itd.),2. Kvantitativne in kvalitativne podatke o vremenskihpogojih (temperatura, veter, megla, snežnepadavine in sneg) zbirajo LWD ali HMZ.V. ZaključkiPodatki morajo biti resnični in točni, če tega nimogoče zagotoviti, je treba v mnenju navesti inopozoriti na potrebo po sodelovanju posameznihspecialistov.Švica1. V Švici so službe za napoved plazov (LWD) inInstitut za raziskavo snega in plazov (EISLF,Eidgenosisches Institut fur Schnee- und Lavvinenforschung)v Davosu. Institut dela proti plačilu;