Junij - Planinski Vestnik

Med razpravo je arh. Bizjak pokazalosnutek in maketo novega doma na Mrzlici,če bi ga bilo treba postaviti nadrugi lokaciji. Sprejeta so bila dopolnjenapravila PD Trbovlje, poleg tega paše 22 drugih sklepov. Za predsednikadruštva in upravnega odbora je bil vnovičsoglasno izvoljen Tone Sterniša. S temje PD Trbovlje stopilo v 63. leto svojegaOBČNI ZBOR PLANINSKEGATRBOVLJE-KUMDRUŠTVASkoraj pet let je minulo od zadnjega občnegazbora društva, pa vendar se jekljub zelo slabemu vremenu v planinskemdomu na Kumu zbralo več kot četrtinačlanov društva na občnem zboru.Za delovnega predsednika je bil izbraning. Ivo Pintarič. Predsednik društva JanezOcepek se je v izbranih besedah inbogatem poročilu članstvu najpreje opravičilza tako dolgo odlašanje z občnimzborom. Kljub temu je bila planinskadejavnost bogata: vzdrževanje planinskegadoma in njegove oskrbe, organizacijaplaninske šole, izleti za mladino in članstvo,nadelava planinskih potov. Predvsem se je zadržal na novem financiranjuplaninske dejavnosti prek interesne skupnostiza telesno kulturo, saj je društvo vpreteklem letu prejelo 20-krat več sredstev,kot pa jih je do 1973 prejemalo izobčinskega proračuna. Danes že sistemfinanciranja zahteva večje vsebinsko deloin večjo odgovornost pri porabi sredstev.Društvena pravila je zbor vskladil z novimzakonom o društvih, pooblastil jeupravni odbor tudi za sprejem spremembin dopolnitev, ki bi jih morebiti narekovalasprememba statuta PZS.Novoizvoljeni upravni odbor bo vodilBine Hauptman. Marjan ob, ak»B« TRANSVERZALA (BRATSKA)V mesecu februarju t. I. so se sestali markacistiiz krajev, kjer teče »Štajersko-zagorskakrožna pot«. Imenujemo jo kar»B« transverzala, zraven običajne markacijeima namreč črko »B«, kar pomeni- bratska.Sestanek je bil nujen, ker se pot slabovzdržuje, posebno po Zagorju. Pot zajemajužni del Štajerske in severni delhrvaškega Zagorja v skupni dolžinipribližno 105 km. Tako dolgo pot ne morevzdrževati eno samo planinsko društvo,zato smo sklicali planinska društva Loče,Poljčane, Majšperk, Rogatec, Krapina,Pregrada in Rogaška Slatina. Zal se posvetovanjaniso udeležila PD Majšperkin Krapina. Na sestanku smo sklenili, daprevzamejo društva posamezne odsekepoti in jih vzdržujejo:PD Loče od KT-2 do KT-3 (KT-kontrolnatočka); PD Poljčane od KT-3 in 4 do cesteRogatec-Majšperk; PD Rogatec od cesteRogatec-Majšperk do KT-6 na cestiDjurmanec-Ptuj; PD Krapina od KT-6 in7 do mesta Krapine (ker še ni rešenovprašanje odseka na 18 km dolgi cesti odKrapine do Pregrade, ostane pot nemarkirana,avtobusni prevoz od KT-8); PDPregrada od KT-8, 9 in 10 do Sotle in PDRogaška Slatina od Sotle do KT-11 in 12,nazaj na KT-1, dostop iz Rog. Slatine naKT-1.Na priporočilo predstavnika PZS tov. S.Kosa smo sprejeli še nekatere sklepeglede dostopnih poti, ki morajo biti boljevzdrževane in dobro opisane. Po možnostise je treba izogibati cest. Naslednjeposvetovanje bo sklicalo PD Rogaška Slatinapo potrebi. p KPD »ŽELEZNIČAR« CEUE V DVEH LETIHSVOJEGA DELOVANJAPlaninsko društvo »Železničar iz Celja jemlado društvo, saj je bilo ustanovljenošele pred dvema letoma na dan, ko jeplaninska organizacija Slovenije praznovalasvojo 80-letnico. Ustanovljeno jebilo za vse sekcije na železniški postajiv Celju.Po drugem občnem zboru se že vidijouspehi društva. V prvem letu svojeaadelovanja je društvo organiziralo 14 izletov,naslednje leto pa že 17. Naj omenimle nekaj vrhov, ki so jih obiskali:Kum, Lisco, Nanos, Pohorje, Peco, Uršljogoro, Raduho, Stol, Slavnik in vsako letoizlet v Triglavsko pogorje. Slednji je biltudi najbolj množičen. Organizirali sotudi skupno silvestrovanje v gorah. Obdnevu železničarjev so se srečali s planinci-železničarjiiz Ljubljane, Mariborain Zagreba na skupni proslavi na Pohorju.Pri društvu deluje tudi planinska šolaza pionirje III. osnovne šole v Celju, kijih je za sedaj okrog 40. Ti pridno delajotransverzalo Pionir-planinec. Nekateriod njih so prejeli tudi že priznanje zaprehojeno pot. Društvo skrbi za planinskoizobraževanje svojih članov in jihpošilja na razne tečaje.Volje in vztrajnosti jim ne manjka. Čepravso to planinci-železničarji, ki sezaradi svoje službe težje zberejo in gredona izlete, vendar še najdejo čas za planinstvo.Ta vrsta oddiha je zanje še pravposebno potrebna. A n k a Breznikar