Junij - Planinski Vestnik

lahkoveren. Kaj pa če te olajšave nebodo učinkovite? Za SAC, za planinceostane vprašanje: kako pomagati hribovskimkmetom a pri tem ne preveč spreminjatigorate pokrajine (vikendi ipd.)?Kako se izogibati dosedanjim napakam?Gospodarska prihodnost hribovskegasveta zavisi od tega, kako jo bomo ohraniliin obenem izrabili. Gore niso zato,da bi se v njih ognili posledicam napačnegarazvoja. Zdaj, ko stoji svet - takose zdi - razviti svet pred dejstvom, dabo treba »rast« zavirati, je prostorskoplaniranje najbrž pred ugodnejšimi razmerami.Morda bo to nekakšen oddih zaponovno razmišljanje, kaj hočemo nareditiiz svoje dežele.« T nBERNER OBERLANDIN GOSPODARSTVO»Les Alpes« 1974/12 poročajo o temeljitemporočilu gospodarske zbornice BernerOberlanda za leto 1973/74. Planinskiredakciji imponira obsežen pregled gospodarstvav pokrajini in analiza problemov.Živo so obarvane metode pri pospeševanjupoljedelstva in planšarstva,turizma, gostinstva, obrti, trgovine inindustrije, šolstva, domače obrti in gospodinjstva.Posebno pozornost je predsednicazbornice Margrit Zvvahlen posvetilakonjunkturnim vprašanjem in planinskimnalogam v občinah v zvezi z ukrepi zaizboljšanje gospodarstva v goratem predelu,ki so za uspeh Oberlanda tako pomembni,saj so tu svetovno znani vrhoviEiger, Jungfrau in soseščina.Na svetovnoznanem Jungfraujochu je21. oktobra velik požar uničil restavracijoin hotel. Minilo je več kot dve letiin še ni rana zaceljena. Jeseni 1974 prenočitvenezmogljivosti še niso bile obnovljene.Švicarji so seveda spravili nanoge novo organizacijo te planinsko-turističnepostojanke, ki bo odslej podrejenaobratom v Interlakenu. Novi obratovodjaje Charles Hunziker, član sekcijeSAC Blumlisalp, upravljal bo tudi obrat»Eigergletscher«. Prejšnji obratovodjaSommer z družino je vse to vodil skozitri rodove. x ^IZ PLANINSKELITERATURECLUB ALPINO ILTALIANA, SEZIONEDl GORIZIA, NOTIZIARIO SOCIALE,1974V Gorici je stara sekcija CAJ, ustanovljenadeset let pred SPD, ki je svojogoriško podružnico postavilo na noge razmeromav istem razdobju, kakor so nastajalenaše podružnice SPD na Gorenjskemin Štajerskem, vse z neko zamudo,a vendarle z jasno narodno-obrambnousmeritvijo. Italijanski goriški društvenikroničar v časniški obliki prinaša marsikaj,kar zanima tudi nas, poleg tega paobravnava tudi tisti del naših planin, ki sopo drugi svetovni vojni pripadle Jugoslavijipo etničnem načelu in po zmaginaše NOB. Pisava imen je seveda nedosledna,v istem članku nastopa Bavšicas pravcato strešico na š in Plezzo zaBovec, starodavni slovenski kraj, mimokaterega so šle iz severa na jug in narobemogočne struje mnogih ljudstev.V eni od številk beremo o 86. kongresuCAJ v Udinah (Vidmu), ki se ga je udeležilatudi PZS, o Vzhodnih Julijcih, kjerspet naletimo na transkripcijske in toponomastičnenerodnosti (Kukova Špika,Monte Nero za Krn, Scarlatizza za Škrlaticoin Jaluz za Jalovec). Precejšnjo pozornostposveča bilten varstvu narave,jamarstvu, favni in flori. T ^ERNST HAECKEL KOT PLANINECHans Barobek je v OBZ na literarno zanimivnačin naslikal nekaj velikih osebnosti,ki so bile v tesni zvezi z gorami.Med drugimi je našel tudi popularnegaErnsta Haeckla (1834-1919), znanstvenika,ki ga svet izgovarja v isti sapi kot Darvvinain Virchowa. Haeckel je bil namrečasistent pri Virchovvu in se je kot takloteval kar zahtevnih tur. L. 1855 je bilna VVatzmannu, na Grossglocknerju.Staršem je pisal: »Če bi vi vedeli, kakomi telesno in duševno prija biti sam vgorah ...« Sam je prečil verigo VisokihTur, peš odšel v Otztalske Alpe, prekoračilHochjoch in izjavil, da bi za take užitkerad tvegal dvakrat tolikšne napore.Kot biolog, znanstvenik, umetnik, filozofin pisatelj je dosegel svetovno slavo. 1857je promoviral z doktorsko temo »O tkivurečnega raka«. Kot doktorja medicine ga