samo zaselki ali vasi. Geografska imena: Galicija, Galija in podobno so pomenilaprebivalne skupnosti Turov in Vendov. Tudi matična Galija, ki je bila naseljena povečini s Turi, je imela že od vsega začetka tudi precejšen del vendskega prebivalstva.Tako nam kažejo stara geografska imena pa tudi priimki oseb, npr. v Cezarjevihkomentarjih o galski vojni. Med največjimi naselitvami takega imena je bila Galija inta je postala matica romanskih narodov. Precej velika je bila tudi Galicija v Španiji,kjer je to ime še danes živo. Zadnja taka državica po imenu iz osnove Gal je nastalaleta 279 pr. n. št. kot zahodna soseda Paflagonije, domovine Vendov. Kaže, da soVendi v Paflagoniji tedaj bržčas sami priklicali tiste »borbene Kelte« v obramboproti Grkom, ki so tista stoletja plenili okrog Črnega morja Turom in Vendom živino,imetje in ljudi za suženjstvo. Bren, ki je bil vodja nekakšne kaznovalne keltske vojske,je zbral konjenike nekdanjih najemniških vojsk dežel, ki so bile uničene. Denimo vojskeKartažanov, Etruščanov in drugih. Najbrž so bili vmes tudi galeoti z rimskih galej,ki so Rimljanom pobegnili. Ti Brenovi maščevalci so sejali strah in trepet Rimljanompa tudi Grkom, ki so Turom v Traciji in gorah Balkana ropali živino in ljudi. Bren|e tedaj s svojo divje maščevalno vojsko prišel celo do grškega svetišča Delphi. Deltistih keltskih bojevnikov je vstopil pozneje kot najemniški konjeniki v vojsko AleksandraVelikega, ostanek Brenove vojske pa se je naselil ob Črnem morju v Galacijiv varstvo Vendov in Turov.Precej takih »borbenih Keltov«, ostankov nekdanjih najemniških vojsk ali pa posadkgalej, se je pozneje razselilo po Evropi in spravljalo Kelte (Gale) v slab glas.Ime Kelt so Turi dobili od Grkov v Traciji.Sčasoma so Turi dobili poleg imena Gal in Kelt še razna druga, denimo Valežanza prebivalce britanskega Walesa, Nemci so rekli Turom die Walchen, iz česar jepotem nastalo die Walschen. V naši domovini so zanje še živa imena: Vlasi, Vlahi,Lahi. Na Poljskem so Lehi. Romuni so po rodu v glavnem Turi, mešani z Vendi in imajoime Valahi.V antični dobi so se pojavljala zanje imena: Turoni (na Turinškem in v Franciji) inSkordiski (Turi, precej pomešani z Vendi od slovenskih tal navzdol po Savi doBeograda).Posebno vlogo so imeli Turi v dobi brona, ko je sredozemskim proizvajalcem pričeloprimanjkovati kuriva (oglja) za njihove talilnice proti koncu dobe brona. Kaže, da sose živinorejci in oglarji Turov takrat naselili po pobočjih in po rebrih visokogorjaAntitaurusa nad reko Chalys v Mali Aziji. Vendski plovci so potem razvažali tisto ogljeproizvajalcem brona po Mediteranu. Gorska imena pričajo, da so se v tistih dobahoglarji Turov naselili tudi po gorovju Balkana, Apeninov in južnega dela Pirenejskegapolotoka. Potem ko je doba brona že minevala in se je pričela doba železa, so seoglarjem vseh teh dežel pridruževali še rudarji, nabiralci rjavega železovca.Zgodovinopisje poroča, da so se v trinajstem stoletju pr. n. št. pojavili v dolini rekeHalys, pod obronki Taurusa najzgodnejši železarji Male Azije, menda rodu Turanovz vzhoda, ki so pa po reki dobili ime Chalybi. Po tej reki in železarjih je stoletjakasneje nastalo grško ime za železo. Nekatera ljudstva na vzhodu Male Azije, posebnopa še v Indiji, so že precej prej poznala železo in jeklo kakor v Mali Aziji.Ko so železarjem ob reki Chalys na Antitaurusu kuhali oglje in nabirali železovo rudoTuri, je kaj verjetno, da je prav po tistih Turih (Taurih) nastalo pogorju gorsko ime,Tauris. Železarjem so vendski plovci po reki dovažali s čolni oglje in rudo, vendskigraditelji pa so železarjem v zalivkih te železarske reke urejevali bajerje, ki pa sobili ob tej mogočni reki veliki kakor jezerca. Dejal bi, da se je tam po Vendih rodiloime Izara po prvotnem imenu Jezernica, ki so ga železarski reki dali Vendi. Turi,čeprav tedaj že izkušeni rudarji in kovinarji, v trinajstem stoletju pr. n. št. še nisopoznali železa. Šele med trinajstim do desetim stoletjem so ga spoznali na tej rekiod ondišnjih železarjev Chalybov. Nemara že v desetem stoletju pr. n. št. pa so Turiželezarili že tudi v Evropi, dejal bi najprej ob železarskih rekah skupno z Vendiv tedanjem Noriku (na današnjem Bavarskem) ob tedaj Izara (današnji Isar) imenovanireki, v Galiji ob tedaj imenovani reki Izara (današnji Isere) in reki Izara (današnjiLoire), na današnjem severno-vzhodnem Češkem ob reki Izara (današnji Jezernici počeško ali Iser po nemško).Ime Jezera za železarske reke je nastalo iz vendskih ust. Po železarskih rekah sonamreč dovažali vendski čolnarji železarjem oglje in tudi železovo rudo, da so joob jezercih odlagali za pranje. Tedaj, ko so keltski Turi spoznavali železarjenje obreki Chalys, so prevzeli tudi železarske izraze, ki so jih rabili Vendi, tako je nemaranastala iz vendske besede Jezera, v izgovorjavi Turov, beseda Izara.
V tistih stoletjih so spoznali železo tudi Vendi, ki pa so bili le izjemno tudi železarji,le kot spretni gospodarstveniki so sodelovali že v najzgodnejši dooi prvega železarjenjav Evropi. Dokaz, da so Vendi poznali besedo železo že ob času, ko je glavninaVendov še živela v svoji matici okoli Črnega morja, je slovanski izraz za železo.Vsi slovanski narodi pravimo tej kovini, železo, bodisi, da neposredno v tehnološkempomenu ali pa posredno v geografskem pomenu. Poleg Slovanov imata še dve ljudstvisvoj izraz za to kovino iz osnove besede železo. To so sosedje Poljakov, Litvanjci, kipravijo gelezis (železis) in Latvijci, ki mu pravijo dselse (želse).Turi so uvedli za železo izraz izarn, in to po imenu, Izara, za železarsko reko. Po tejkeltski besedi, izarn, je nastala dosti kasneje tudi Germanom beseda, Eisen, zaželezo. Torej smo imeli Slovani svoj izraz za železo že 1000 let prej kakor Germani,verjetno kot prvi narod v Evropi.Beseda železo, slovanski izraz za to kovino, pa ni samo dokaz našega prebivanjaob Črnem morju med desetim in trinajstim stoletjem pred n. št., ampak kaže tudito, da so se posamezni slovanski narodi ločili od svoje črnomorske matice šele podesetem stoletju pr. n. št., ko so ondi že imeli besedo železo. Nemara so povzročilato razcepitev matice Vendov prav tista divja ljudstva Skitov, Gotov, Vandalov itd.O narodu Vendov je ohranjenih nekaj redkih poročil zgodovinarjev in geografov izantične dobe in iz prvih stoletij po pričetku n. št. Zanimivo je, da vsi omenjajo Vendekot pradavno, zelo sposobno ljudstvo. Tako je o njih zapisal npr. Herodot (489-425),ki rabi za Vende ime Tračani: »To je največje ljudstvo za Indijci, ki bi bilo tudinajmogočnejše, če bi bilo složno. So sredi med Germani in Heleni. Kot najbolj pogumniin pravični so Geti, ki so z Goti eno in isto ljudstvo.« (Z imenom Geti je nemaraimel v mislih tiste Vende čolnarje in graditelje, ki so si jih Goti podredili, da so jihprevažali po rekah Evrope in pa zanje tudi gradili. Na podoben način so si Vendepodrejali tudi drugi germanski narodi, da so jih morali voziti s čolni po evropskihrekah, npr. Langobardi. Značilno za Gote v tisti dobi je, da so bili tako kakor Langobardiin vendski čolnarji vsi iste vere, to je arianske.Polybij (205-123, v II 17 piše o Vendih s Padske nižine: »Ob Padu in v pokrajini doJadrana živi nekeltsko, zelo staro ljudstvo, ki mu pravijo Vendi (Veneti). Po njihovihšegah in oblačilih se nič ne razlikujejo od Keltov, govorijo pa drugačen jezik. Pesnikitragedij se Vendov dostikrat spominjajo in vedo o njih poročati mnogo čudovitega.«Če se poglobimo v zapuščino zemljepisnih imen Vendov in Turov v Evropi, opazimo,da so se radi naseljevali blizu skupaj v isti pokrajini ali celo pomešano med seboj.Slika kaže naselje Vendov v dobi okrog 1000 pr. n. št. Koče so iz nosilnega ogrodja iz vej, stene izvejnega opleta, ometaneaa z blatom in ilovico. Naselje se nahaja na otočku med rokavi reke ali pav zalivu otoka ali reke. Na točku je prikazana tudi utrditev bregov s koli in plohi, kakor so to delalitesarji Vendov. Slika je vzeta iz francoskega berila za srednie šole, kjer stoji zapisano: »Villagegaulois«. Kajpak so bili to Gali kot prebivalci Galije. Toda v Galiji so prebivali: keltski Turi, praslovanskiVendi in Baski (okrog leta 1000 pr. n. št.)
- Page 1 and 2: PLAN IM S KI VESTIMIK 6LETNIK LXXV
- Page 3 and 4: PLANINSKI VESTNI K6GLASILO PLANINSK
- Page 5 and 6: JfarsfinLiizarji . -,V-Mrojtjf,1 'i
- Page 7 and 8: 3. Geografsko ime Kuk je spregovori
- Page 9 and 10: 4. Industrijsko velegospodarstvo Et
- Page 11 and 12: Visoka skala obbregu Donave inMorav
- Page 13: Potem, ko so si Vendi utrli plovno
- Page 17 and 18: v Alpah in sploh v osrednji Evropi)
- Page 19 and 20: Ogromna žareča krogla se že navs
- Page 21 and 22: ... Slabotna luč je brlela z umaza
- Page 23 and 24: so se spuščale nad osvetljenim le
- Page 25 and 26: se, da nama je bila gospa Marija iz
- Page 27 and 28: Razgled z Monte Cinta - v ospredju
- Page 29 and 30: povedala Mirji, kako lepo teče dro
- Page 31 and 32: Kanjon Tare Foto Janko Furlan, Trst
- Page 33 and 34: Pogled izpodMededano Črno jezero,l
- Page 35 and 36: igiPfTiTiliniUirU'1Tomažinova koč
- Page 37 and 38: nakup opreme za prvo planinsko zave
- Page 39 and 40: odprta. To je bil največji praznik
- Page 41 and 42: Janko Končar, trgovec iz Litije. N
- Page 43 and 44: IZJAVA O »TUTOVI VODI«JANEZ DOLEN
- Page 45 and 46: oranžno-modrim markacijam do vzno
- Page 47 and 48: Edita in ji pomaga Stanko Poglajen,
- Page 49 and 50: Med razpravo je arh. Bizjak pokazal
- Page 51 and 52: V zgodnjih jutranjih urah so se na
- Page 53 and 54: _ A ?' onozarminulih dni« (1944).
- Page 55 and 56: ALPINISTIČNENOVICESARAJEVSKA ALPIN
- Page 57 and 58: začel jemati na svoje ekspedicije
- Page 59 and 60: lahkoveren. Kaj pa če te olajšave
- Page 61 and 62: RAZGLED PO SVETURAJE NA PETTISOČAK
- Page 63 and 64: občini Volfurva v provinci Sondrio
- Page 65 and 66:
če ima kdo problem, ki ni denarne
- Page 70 and 71:
1 Pikušov stan na Donji ravni (Goj
- Page 72:
PLANINCI!— Od sedaj tudi na najvi