Junij - Planinski Vestnik

70-LETNICA USTANOVITVELITIJSKE PODRUŽNICE SRDVINKODAMJANulturno-literarna komisija pri PZS je v zadnjih letih že nekajkrat pozivala slovenskaplaninska društva k zbiranju dokumentarnega gradiva za slovenski planinski muzejin za kronike posameznih društev. Tako smo na eni izmed sej upravnega odboranašega društva v Litiji razpravljali, kje in kako bi dobili osnovne podatke in kakšnosliko o najbolj poznanem načelniku predvojnega društva - Tomazinu. Mislili smonamreč, da je bil on tudi prvi načelnik podružnice. Na naslednji seji smo lahko ugotovilile, da je takšne podatke zelo težko dobiti in dejansko nismo o Tomazinu zvedeliničesar. Dve njegovi sestri sta že umrli, drugi daljni sorodniki pa ne vedo nič o njemin njegovem delu.Takrat me je nekaj zagrabilo: Ni vrag, da ne bi kje kaj izbrskal, vsaj na splošno,o delu stare litijske podružnice. Najprej sem vzel v roke Mazijeve »Koledarskebeležke iz našega planinstva«. To je bila moja prva sled. Tam sem našel nekaj letnic,ki so bile zanimive za nas, zraven pa še navedbe, iz katerih letnikov PlaninskegaVestnika je Mazi vse zbral. Sedaj sem se spomnil, da sem pred leti bil v centralni planinskiknjižnici v Ljubljani - še v stari baraki, ki je pozneje pogorela. Torej je trebaobiskati novo planinsko knjižnico in tam pregledati vse Planinske Vestnike. Litija jebila namreč med vojno pod nemškim okupatorjem, ki je takoj požgal vse slovenskearhive, šolske in druge knjižice in sploh slovensko tiskano ali pisano besedo, da biSlovenci iz nemškega okupiranega področja ne imeli več lastne, slovenske zgodovine.Odslej sem zahajal v centralno planinsko knjižnico in listal po starih vestnikih in siizpisoval podatke o delu naših planinskih prednikov. Nekateri podatki so bili le suhoparnidatumi in številke, drugi so bili bolj življenjski, v nekaterih letih je bil PlaninskiVestnik, ta stalni spremljevalec in vodnik slovenskih planincev, povsem tiho o Litijanih,kot da jih več ni. Pa je spet sledilo obdobje plodnega dela Litijske podružniceSPD - in tako vse do usodnega leta 1941, ko je prihrumela hitlerjevska soldateskatudi v Zasavje in nasilno zatrla poleg vsega drugega tudi slovensko planinskodelovanje.Pozneje sem nekaj malega zvedel še iz drugih virov, vendar je danes na našemobmočju zelo malo starih občanov, ki bi kaj več vedeli o delu predvojnih planincev.Zaradi medvojnih preseljevanj in povojnih migracijskih tokov pa v Litiji sedaj tudini več niti mlajših sorodnikov pokojnih planinskih organizatorjev. Zato bo dobrodošelvsak še tako majhen podatek o starih članih, ki bi ga kdo od Litijanov (ali tudiZagorjanov) posredoval litijskemu planinskemu društvu ali Planinskemu Vestniku!Naslednji zapis je torej le skromen poskus male kronike predvojnega planinskegadelovanja v Litiji in njeni (tedanji) okolici, poleg tega pa tudi vzpodbuda drugim,manjšim planinskim društvom po Sloveniji, da se lotijo zbiranja podatkov, pa čepravsamo iz Planinskega Vestnika! Ta članek je seveda le izvleček iz raznih poročil inzapisov.Ideja o organiziranem slovenskem planinstvu kot protiuteži in obrambi pred nemškimraznarodovalnim delom na planinskem področju se je iz Ljubljane razširila tudiv Zasavje, tako da je bilo leta 1898 v Osrednjem društvu SPD v Ljubljani včlanjenihže 13 rednih članov samo iz litijskega političnega okraja (8 iz Litije, 1 iz Smartnegap. L., 3 iz Zagorja, 1 iz Gabrovke), podobno stanje pa je bilo verjetno tudi v drugihvečjih zasavskih središčih.Leta 1900 je bila v Sevnici ustanovljena Posavska podružnica SPD za tedanji sevniškisodni okraj in za del sodnega okraja Laško, ki sta ležala na levem bregu Save - naŠtajerskem. To je bila dejansko prva podružnica SPD v Zasavju.Pet let pozneje, 5. avgusta 1905, je bila ustanovljena druga podružnica SPD v Zasavju,oziroma 17. po vrstnem redu slovenskih podružnic, z nazivom Litijska podružnica Slovenskegaplaninskega društva. Ustanovljena je bila za litijski politični okraj s sedežemv Litiji in z namenom, da deluje v vsem Gornjem Zasavju (v dananjem smislu) ter deluDolenjske (sodni okraj Višnja gora). Zato je podružnični odbor na ustanovnemobčnem zboru izvolil zaupnike (nekakšne delegate) za Šmartno pri Litiji, Višnjo goro,Laze, Zagorje, Hrastnik, Zidani most in Radeče.Nekateri od navedenih krajev sploh niso spadali pod litijski polit, okraj in so bilibližji Posavski podružnici. Vendar v tem času ta podružnica najbrž ni dovolj živoposegla na hrastniško in kumljansko področje, zato se je včlanilo v Litijsko podružnico