Junij - Planinski Vestnik

sklepati, da je ime Kuk v neki povezavi s pradavnim, lahko rečem najstarejšim železarstvomna naših tleh in sploh v Evropi.2e zgodaj sem namreč spoznal, da se ta geografska imena domala redno nahajajona tleh geoloških formacij jure, triasa, oligocena in morda še kakšne take, ki vsebujerjavi ali pa rdeči železovec (limonit, siderit). To pa je železova ruda, ki je imamo nanaših tleh še danes prav veliko, ki pa sicer vsebuje od vseh železovih rud najmanj čistegaželeza. Toda vzlic temu, da je tako revna glede želeja, ima veliko prednost, da joje dosti kar na površju tal ali samo plitko v njih, da se vnanjost rjavega železovcavčasih rahlo kovinsko leskeče in je s tem opozarjala prvobitnega železarja nase, dajo je nabiral. Posebno pomembna prednost te rude je, da jo lahko topimo kar z lesnimogljem, zanjo nista potrebna koks ali visoko kalorični premog, ki ju v prazgodovinskidobi še niso poznali. To so velike prednosti rude rjavega železovca in zato jekar razumljivo, da je teklo železarstvo z njo na Slovenskem nad 2500 let. Zelezarjenjena podlagi te revne rude je prenehalo šele sredi devetnajstega stoletja, potemko so že poznali koks in so se rodili proizvodni postopki Angležev Bessemerja inThomasa, pozneje še Siemens-Martinovega, torej tedaj, ko so bili s koksom kos tuditežko topljivim rudam, bolj bogatih z železom. Takih bogatih železovih rud pa prinas ni in ta napredek železarstva na svetu je takrat zato močno prizadel slovenskogospodarstvo. »Ruda, kupčija tebe rede...« je še pisal Valentin Vodnik, nekaj desetletijza njim pa so pričeli ugašati plavži, zmanjkovati je začelo dela, pričel se je begza kruhom v tujino in Slovenci so se začeli rojevati za Ameriko! Ondišnje železoverude, dva do trikrat bolj bogate z železom, so priklicale neizmerno železarstvo inindustrijo v Ameriki, vse to pa je potrebovalo milijone delovnih rok.Sprva sem mislil, da so gorska imena Kukov posebnost samo na Slovenskem, todav resnici jih najdemo po vsej naši državi, kajpada le tod, kjer jim ustrezajo tlaz železovo rudo. Takšna tla pa so bolj na zahodnem, obmorskem delu Jugoslavije.Podobno kot v Sloveniji, kjer so Kuki najbolj na gosto po Goriškem, potem pa jihje čedalje manj prek Gorenjske in ob Savi navzdol, po Dolenjskem pa so že pravredki, so tudi na Hrvaškem, najbolj na gosto v Velebitovem sklopu dolomita inapnenca, navzdol proti jugu ob morju, proti albanski meji pa njihovo število pojema.Posamezna geografska imena Kuk najdemo še po vsem Balkanu prav do Črnegamorja, eden zadnjih je Kukuk v romunskih Gozdnih Karpatih, že blizu Črnega morja.Kaj verjetno je, da je bilo nekoč nekaj takih značilnih imen tudi še v Mali Aziji, tampa so danes prekrita s turškimi. Tako sklepam po ondišnjih geoloških razmerah inporočilih o davnem železarjenju ob reki Halys (sedaj Kisil Irmak).Precej več, kot je teh geografskih imen južno naše ožje domovine, jih je v deželahseverno od nas. Raztresena so po precejšnjem delu Srednje Evrope. Najdemo jih malotežje, kajti tuje govoreča usta so jih bolj ali manj izmaličila, tu in tam prav donespoznavnosti. Tako jim pravijo v severni Italiji, na južnem delu Alp proti zahodudo jezera Como: Cucco, Cocco, Cuccolo, Cucio. Avstrijcem po Koroškem in Štajerskemso to imena: Kuketz, Gugg, Kogel. Na Salzburškem in sploh po severnem alpskemsvetu so imena: Gugging, Guggenberg, Guggisberg, Kuchel, Kuchel, Kuchen,Kuh, Kuhberg. Najvišja dva sta Kuchelspitze (3417 m) in Kuchelspitze (3498 m). NaTurinškem je ime Kuk, najbrž, skrito v obliki Kugel in Kugelberg.Imena iz teh osnov spremljajo, bolj na redko, reko Ren domala do njenega izlivav morje. Onstran Rokavskega preliva, na Britanskem, so taka imena Cuck, Cock,Cuckfield in Cockfield. Nekaj manj jih je v Franciji, eden npr. ob Kanalskem prelivuv obliki Coucq.Na Češkem in Slovaškem v Beskidih in delno v Karpatih jih je tudi nekaj in imajoimena: Kukus, Kuhel, Kuhelna in podobno. V Nemčiji, severno Češke in Slovaške seopazi tu in tam, na primer ob reki Odri, izjemno še kakšno geografsko ime, ki biutegnilo biti iz osnove Kuk.Geografsko ime Kuk ima ponekod tudi posebnosti, le na kratko jih nekaj omenim.Tako na primer: Kuk rado spreminja tu in tam svoje ime v Kok, Koljk, Kovk in celov Kuhna Kuhelj. Kukovi Špici nad dolino Vrat pravijo Martuljci Kok. Koku pod VelikimKukom na Komni pravijo tudi Kuk. Takšno spreminjanje imena je posebnomočno na Goriškem, precej tudi po zahodnem delu Gorenjske, navzdol proti juguto močno pojenjuje in skoraj preneha že na Hrvaškem. Nadol|nja posebnost teh imenso spremljevalci, to so geografska imena v bližini Kukov iz osnov Kal- Ravn-, Batinše nekateri, npr. Ključ-. Kaj rado najdemo Kuke blizu ruševin nekdanjih utrdb,npr. gradišč, pa tudi ob nekdanjih važnejših plovnih rekah, jezerih ali pa ob morskiobali.