Junij - Planinski Vestnik

1970. Do teh krajev bi morali priti majameseca, kar je za plezalske podvige razmeromazgodnji čas. Pot ekspedicije bošla naprej čez Ekvador in Kolumbijo vVenezuelo, odtod pa se bodo vrnili domov.Računajo, da bodo na poti posneliosem- ali desetdelni filmski dokument začs. televizijo.BenhartNOVI VZPONI V MT. BLANCUSolist Bernard Poulin je 20. avg. 1973 sampreplezal greben Peuterey od Brenve dosedla Peuterey. Na Grand Pilier d'Anglega je srečal J. Afanassief, veliko ime zadnjihlet.Smer Cecchinel-Nomine, levo smer v severnisteni Grand Pilier d'Angle sta kottretja preplezala Angleža D. Renshovv inJ. Tasker. Ista dva in naveza P. Braithwate- G. Hibberd so v isti steni preplezalismer Bonatti-Gobbi.Vodniki J. Coudray, Ch. Daubas in R.Renaud sta prva preplezala severni steberv Freneyu (Gervasuttijev steber) januarja1974. Dva dni so morali čakati vsteni na boljše vreme. Vsega skupaj sodevetkrat bivakirali. V zgornjem delu seniso mogli držati smeri zaradi plazečegase snega. Izplezali so direktno na vrh,večji del z vso mogočo tehniko.Prvenstveno v Aiguille du Geant so začrtaliA. Galbusera, E. Mauro in G. Mora25. okt. 1973 v vzhodni steni, nedaleč odsmeri Ottoz-Viotto. Nova smer je le150 m »atletskega« nadelavanja s tehniko.V vendarle - v Mt. Blancu še ena prvenstvenaveč. T oGNEČA OKOLI TREH CINTudi marsikakšen Jugoslovan, a posebejkar mnogo Slovencev jo je že doživelo.»Zgornja nebesa Dolomitov« so vednobolj pod pritiskom sodobnega množičnegaturizma. Okoli koče Auronzo se jerazpasel parkirni prostor, po bencinuzaudarja kot v mestu. V »nebesa« se sevedane pride zastonj: Vstopnina 1000 lirleta 1973. V koči se sedeči turist bije zastol, saj ni prišel stoje pit. Cene, a kdobi še govoril o cenah in o poslovni morali!O dodatnih zaračunavanjih ipd.!Kamere, foto, daljnogledi, moda, razkazovanje»mondenost« in še vse, kar jetudi značilno za porabniško civilizacijosedemdesetih let dvajsetega stoletja našeere. Fantastične Cine so sicer v glavnemvedno enake, strme, gladke, ostrih kontur,spremenilo pa se je prvotno, prvobitnoobčutje, atmosfera je druga. Promet postezah in po lažjih smereh je gost, vsajv poletnih mesecih. Za te mesece vsajzdaj ni pomoči, le ena: najti svet, ki niodprt množičnemu turizmu.Stoletni cilj planinskih organizacij je izpolnjen— ljudje trumoma hodijo v gore,Alpe so odprte s cestami, letališči, planinstvoje bilo pionir alpskega turizma,od katerega danes dobro živi Švica,Avstrija, Severna Italija in že se polaščadežel pod najvišjimi gorami na svetu.Kje so že »pirati na vodo in čaj« in vendarse jih spominja še naša srednja, kajšele starejša generacija! Planinstvo ni večstvar individualistov, postalo je del aktivnegadopusta, turizma, turistične kupčije.Velikanska sprememba, prav po tirih dialektike,orjaška rast v kvantiteto - in kajzdaj? Kakšna nova kvaliteta? Vse jezrastlo iz nekih improvizacij, zdaj pa jevse plen sodobnega perfekcionizma, najže gre za alpinistiko ali za potomce nekdanjih»šodrovcev«. Komande plezalskihnavez v Cinah se mešajo med hupanjeavtomobilov in grmenje motorjev, ki prodirajoskoraj do vstopov v slavne smeri.Na Matternornu, na tem slavnem vrhu, ježe nenapisan pravilnik: Več kot četrt urese ne zadržuj! Kajti ob lepem vremenugre na Matterhorn od jutra do noči - nekakšnaprocesija. Vse kaže, da je modatudi v gorah diktatorica, ki z ljudmi nimatežav. Morda je prav to dobro, kajtivrhovi in smeri, ki niso modne, čakajona ljudi, ki gredo v gore s premislekom,večji del osamele, ponujajo prostor in»normalno« njegovo porabo.Možna, a težja je še druga pot: uveljavitipotrebne ukrepe, pravila. Lahko jih jenapisati, težje izpolnjevati, nadzirati. Vstenah bi to verjetno šlo. V Elbsandsteinuso že prepovedali »kovačijo«, v Yosemitihposkušajo - že vpisujejo na vrhu: »Prvivzpon brez klinov«, »Brez kladiva«,»Brez vsakega železa«. !n že so našli tudivpis: »Vzpon brez mamil«. V Alpah pa setudi drami misel, da je prava lepota le vprostem plezanju.Naj že bo kakorkoli, ne obupavajmo, neobupavajmo nad mladino. Bo že našlapravo pot! j qS SVEDROVCI SI JE PRIDOBIL IMEMirko Minuzzo spada med najvidnejšeitalijanske alpiniste. Živi v Breuilu (Cervinii)na italijanski strani Matterhorna, kiima tu francosko ime Cervin - Cervino.Leta 1967 je nenadoma prodrl v prednjevrste svetovnega alpinizma, ko je zvodniškim kolegom v vzhodnem delu severnestene velike Cine naredil ekstremnosmer. V 9 dneh sta gori vsilila 340svedrovcev, doživela pa grajo, obžalovanje,posmeh. Toda svedranje se niustavilo, Minuzzo je bil potihem prišelmed »najboljše svedre na svetu«. Sevedaje plezal tudi drugačne ture, obenem pase je uveljavil tudi v Himalaji, ko ga je