Junij - Planinski Vestnik

JfarsfinLiizarji . -,V-Mrojtjf,1 'if/ti'f'1r., \.hiuejelahka.Gr,i{je/)fče~i)hhypi>u-t\1'OifficiSoviircaCefegni |podkvi"'V.-že iezars!.•VodSccg'(/'fa.doni _Slika kaže, kako ie pred 3000 leti teklo slavno noriško jeklarjenie na Ban|seici. (k.pog. 8)1. V zaselku Podlaka (pred desetletji še imenovana: »Pri Devici Mariji na |ezeru«) |e bil ure|en zelezarskibajer, napajan z deževnico s pobočij na severo-vzhodu zaselka. V ta zaselek so tovorih s Trnovskegagozda železovo rudo, da so io tu oprali in drobili.2. Trije vrhovi Kuk (Kolk) s topilnicami na veter. Tu so rudo drobili in topili.3. Rovne, kjer so produkt iz topilnic obdelali v kose, primerne za obdelavo v |eklo.4. 2arenje in nabi|anje železa, da so pridobili jeklo. .5. Iz železarskega baierja v Podlaki so občasno spuščali vodo v Bate. Tam so |o potrebovali kovačj,gnala pa je tudi dvoje mlinskih koles, ki sta v avstr. vojaških specialkah izpred 100 leti označeni.včasih to niso niti gore, so le del pobočja gore ali pa so samo ime kraja, potoka,ponekod tudi celo le zemljiško 4 ime. Nekaj desetletji sem obiskoval gore tega imena,si jih ogledoval, o njih razmišljal in spoznal, da se ime Kuk rado ponavlja tod,kjer je nekoč teklo pri nas davno in najzgodnejše železarstvo, denimo v Bohinju,v prostoru med Skofjo Loko in Kropo, v Trnovskem gozdu, pri Tržiču, med Litijo inZidanim mostom, po delu Dolenjske, nad Vrhniko. Zaman pa sem tista desetletjaiskal v tujem in slovenskem tisku, da bi našel o tem geografskem imenu kakršenkoliknjižni podatek. Sele lani, 1973, sem dobil v roke knjigo Slovenca Martina Zunkoviča,Die Slaven, ein Urvolk Europas (1910), 5 v kateri pravi: »Slovanom pomenja ime Kok,Kolk (izg. Kuk) del gore, ki vsebuje rudo.« Zal, ne pojasni, odkod podatek. _Nedvomno je, da se geografskih imen Kuk drže posebne lastnosti, po katerih je moč* V terminološkem odseku Društva inž. in arh. v Lj. je bil v letih 1924 do 1930 strokovni svetovalec zajezik prof. dr. Anton Breznik. On je svetoval za nemški Flurname, ki pomeni vsakršno zemljišče, na|se uporablja slovenski izraz: »zemljiško ime« in ne »ledinsko ime«, ki pomeni le neobdelano, opuščeno315 s Davorin Zunkovič, 1858 do 1940. Knjiga je izšla okrog I. 1900 v 4 ali celo 5 izdajah (v samozaložbi).