Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM51426/13/100, 12:14 PMUsoda in komentarji(Odlomek)Radoslav PetkovićPRVA KNJIGAKI PRIPOVEDUJEO DOGODKIH, PRECEJ DAVNIH,O JUNAKIH, KI V RAZLIČNIH TRENUTKIHNOSIJO RAZLIČNA IMENA,PA TUDI O DOGODKIH,KATERIM NI VEDNO LAHKO NAJTI IMEN,SAJ WHAT’S IN A NAME,KOT JE GOVORIL TISTI ANGLEŠKI PISATELJ,KI GA DRUGI RADI CITIRAJO,O BE SOME OTHER NAME1. POGLAVJEV katerem eden od junakov pride do popolnoma presenetljivih zaključkov.Bilo je 5. marca leta 1806, ko je poročnik ruske carske mornarice PavelVolkov prvič pomislil, da je vse to, kar je v življenju do sedaj počel – kotmed drugim tudi vse, kar bo počel še naprej – nenavadno, celo presenetljivopodobno otroški igri. V tem trenutku mu je na pamet padla primerjavaz zidanjem gradov v pesku, saj so se deset korakov stran, na obali,neki otroci zabavali prav s tem. Kot že rečeno, Pavel Volkov je pomislil, daje vse njegovo dosedanje življenje – brez najmanjšega upanja, da bo vprihodnosti kaj drugače – samo neumnost, s katero človek nekako zapolnjujesvoj čas, zamišljajoč si, da izpolnjuje svojo usodo. Nato je ta miselšinila skozi njegov um in ga kot kal neke bolezni takoj spreletela po vsehžilah telesa, zaradi česar je Pavel Volkov začutil hipno omotičnost, ki ga jeprisilila, da se je usedel na železni steber, za katerega je bil privezan brik»Sveti Nikola«. Steber je bil nekoč topovska cev, kasneje zapolnjena speskom, zalita in nato zasajena v kamen pomola, da bi se obnjo varnoprivezovale prav tiste ladje, katere bi morala nekoč uničevati.Nato se je omotičnosti pridružilo še presenečenje. Do pred nekaj dnevi –oziroma, bodimo povsem natančni, do pred nekaj trenutki – je PavelVolkov sodil v tisto vrsto ljudi, precej zadovoljnih s svojim življenjem, meddrugim tudi zato, ker o njem niti niso veliko razmišljali; še več, Volkov jezadnjih nekaj mesecev še kako užival, stoječ na poveljniškem mostu linijskeladje »Arhangel Mihail«, na kateri je služil kot prvi poročnik; ladja s štiriinsedemdesetimitopovi in dvesto dvajset mornarji, ki so bili vsi, z izjemopoveljnika, podrejeni njemu; kariernega oficirja, ki je dopolnil komaj142