Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM5646/13/100, 12:13 PMJacek Dehnelali Norme, me potegnil na stran in mi šepnil: »Spominjam se, da sva se zAlo nekoč odpravljala na sprejem. Imela je lepo svileno obleko iz višnjevordeče svile, s štirimi volani na krilu. Po nesreči se je eden od njih zataknilza nogo naslonjača in počil je šiv. Rekel sem ji, da bom počakal, da se bopreoblekla, ona pa na to samo, da je škoda časa ... in reeesk! Odtrgala jevišnjevo rdeči volan, ga zabrisala na naslonjač in sva šla.«Ala Karnauhov je imela poleg trganja volanov z enim sunkovitimpotegom še veliko izjemnih odlik, bila je izobražena in načitana, izjemnointeligentna in napredna, verjela je v idejo izpopolnitve človeštva inosvoboditve izpod zatiranja, brala je in deklamirala.»Kaj pa otroci?«»Otroci? Kako to misliš?« Babica me je pogledala z očitnim nerazumevanjem.»Z Irinko se je ukvarjala vzgojiteljica, z Ivanom pa domači učitelj.«Nekega dne je Alo sredi kopice nujnih opravkov nekaj prešinilo.Podobna prešinjenost je pred njo doletela vso hišo od kleti do podstrehe,saj so vsi, vključno s kariatidami, maskaroni in malimi otroki, vedeli, da jegospod Korytko alkoholik. Toda Ala je, da bi to izvedela, morala doživetirazodetje. Gospod Korytko, nič manj čeden kot pijan moški, se ji je nekočpreprosto prikazal na stopnicah, ki so vodile iz pritličja v prvo nadstropje,v vsem sijaju svoje lepote in pijanosti.»Valerijan,« je rekla Ala po kratkem pogovoru s tem zardelim Apolonom,»iskrena bom s tabo. Gospod Korytko je mož s prenekatero vrlino, todažena ga vara, zato je zabredel v strašno razvado, ki v njem uničuje vsezdrave in plemenite instinkte. Potrebuje močno žensko. Oba veva, da semsama prav taka. Moram se zavzeti zanj in v njem prebuditi plasti uspavanemoči in dostojanstva. Odhajam. Oprosti mi,« ga je pobožala po licu, »ti seboš znašel brez mene, Valerijan, znašel se boš v življenju. Podobno kot jazsi človek dejanj. Sicer pa ti bosta v pomoč Marfa in Olga. Obiskovala bomtebe in otroke.«In je šla živet z gospodom Korytkom.Medtem smo se pripeljali pred filharmonijo. Ravno ob pravem času zadrugi del koncerta.»Kaj pa je bilo potem?« sem jo vljudno vprašal, ko sva čez eno uro stopilaven, na svež zrak.»Po čem? Zapni se pod vratom.«»Ne, dobro je tako. Z gospodom Korytkom, z Alo, z Valerijanom.«»Aja, seveda. Naključje je hotelo, da je Valerijana prav tako nekajprešinilo. Nekega mrzlega januarskega dne je sredi kopice vsakdanjihdolžnosti pravnega svetnika Jugozahodnih železnic, sredi dneva, medvodenjem pravde Jugozahodne železnice proti Andreju Porfiriču Ketterluin večernim učenjem igranja na violino doživel razsvetljenje. Zapni se podvratom. Vsa hiša, od kleti do podstrehe, vključno ...«» ... vključno s kariatidami, maskaroni, malimi otroki in služinčadjo ...«» ... in služinčadjo, je vedela, da na številki šest z možem in doraščajočohčerko živi lepa, žalostna gospa Bieniecka. Doktor Bieniecki jo je že dolgovaral na vse strani, bil je neverjetno očarljiv, še med študijem sem ga srečalav Varšavi, bila sem ravno s prijateljico iz liceja, predstavljam ju med seboj,64