Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM52346/13/100, 12:14 PMVeronika ŠikulováPekel je mlince.Ponoči sva si telefonirala.Spiš? Ne spim.Me slišiš? Slišim!Halo!Spet drugič sva šla skupaj plavat.Ko čutim otožnost poletja in plavam, se čudim, da ga ne vidim.A spiš?Pozimi, na god Vincenca, sva nazdravljala.Agati je rekel, da bi lahko manj poslušala, meni pa, da bi lahko bolj invsakega.In za božič pravljica o treh groših …Ko je deževalo, je bil vesel. Potem je posvetilo sonce, ki ga je prav takorazveselilo.Včasih sem ga šla prepričevat, da ne bi pil vina. In nama ves čas nalivalardeče od Valenta Glozneka. Na koncu sva skupaj plesala.Pogosto mi je rekel, naj ga potrepljam po hrbtu. Potem pa je vpil, oh injoj. Deklica sem bila.Na kopališču sem ga mazala s kremo. Njegov hrbet poznam kot lastnižep. Če se samo spomnim, kolikokrat sem ga mazala in masirala! Brezšepetanja, prekinjanja, ne da bi kaj hotela, samo poslušaj, poslušaj! Namažimi hrbet! Nubian in Kreola. Stopim na njegov hrbet in se smejem kot zastavo. Drsi mi. Nubian in Kreola.Zjutraj so mu pokala kolena.Pristavil je juho, ob šestih je že dišala.Ko je plaval, sem sedela na bregu in opazovala vodne drsalce. Z nogamiso brenkali ob vodno gladino. Agata je bila ponavadi opečena kot kreolka.Ves čas je kuhal in pripovedoval.Njegove srajce so dišale.Na poti v hrib je nalašč izgubljal denar in midve sva ga pobirali. Ali panama je za šalo metal palico.Hodil je po Modri in navsezgodaj zvonil pri nas. Trkal je tako kot gospodIlečko, slikar.In nekega jutra ga ni bilo, umrl je. Ne na divanu v kuhinji, v svoji delovnisobi na postelji.Jaz pa sem vzela koso in si mislila, da se bom otresla žalosti s košnjo.V sebi čutim otožnost poletja, ne vem, koliko jih je minilo od takrat.Imam ključe od hiše, čeprav me tam nihče ne čaka ali pozdravi. Z nogamimasiram očijev vrt in ponoči včasih slišim v ušesih komaj slišen švissst …Prevedla Špela Sevšek Šramel234