Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM52466/13/100, 12:14 PMJáchym Topolso pobijali Beloruse, kdo sploh črhnil. Mi pa bomo ta molk prekršili!Pozabit grozote preteklosti pomeni sprejet tudi novo zlo, Kagan z gromkimglasom nagovarja mladino.In zdaj zatipa po punci iz jame, ki stoji najbližje, in vsem kaže lopatko,ki jo ima v roki.Vidite? Dovolj je, da pobrskate po zemlji in dom tirana se bo sesul!zavpije.Punci je všeč, da si jo je Kagan izbral. Čeprav jo je malce sram.Kagan skoči z zaboja.Stoji zraven mene in me zagrabi za roko. Še vedno govori na glas.Vaše delo v Evropi, vaša pietetno vzdrževana grobišča, ki jih je mogočesvobodno obiskovat, so nam za vzor, spoštovani kolega, pravi in me ševedno stiska za roko.Terezín je v vsaki enciklopediji, v vsakem učbeniku, zdaj govori samoše meni. Tudi mi bi radi prišli na zemljevid sveta. Verjamemo, da nam bostepomagali, da to dosežemo.Kagan mi potresa roko in njegovi ljudje opazujejo to najino pobratenje,ko se oglasi oster zvok, ki para živce. Sirena. Zavijajoča sirena, in vserumenkaste žarnice nenadoma začnejo utripat. Alarm.V vseh naokrog se predrami gibanje, tisti, ki so odreveneli, so obstali leza trenutek, nekaj ljudi se požene v temo, Kagan pa me vleče proti šotoru,ne branim se, sploh se ne branim, ker jo v tem trenutku zagledam, drživogal šotorskega krila … zmuzneva se noter, Kagan tipa po tleh, privzdignelesen pokrov, tam so stopničke, spodaj šibka svetloba žarnic, Maruška gretakoj za mano, tacamo po stopnicah, ne govorimo, za Maruško grejo šedrugi.Potem grem za Kaganom skozi dolg tunel, sklanjamo glave in prispemodo vlakca. Vlakec zgleda, kot da je otroški.Posedemo notri, Kagan, Maruška in jaz, en tipček se še rine noter, šedve punci, zadihani, zapackani od zemlje, ljudje drug za drugim prihajajoiz tunela in sedajo na vlak. Sosednji vagon, pravzaprav bolj vagonček, jepoln lesenih zabojev, vendar so zaprti. Kagan pa se čisto potihem hahlja.Ste vedeli, kolega, da še obstajajo dežele, v katerih se arheolog zareslahko počuti kot Indiana Jones, hohoho?In se peljemo, vlakec občasno malo sopiha, vozimo se počasi, vendartekoče. Ni mi jasno, da v Terezínu nismo pomislili na kaj takega! Takšenlesuper vlakec. Lahko bi recimo prevažal starejše turiste! Od Spomenika dopokopališča in do utrdb. In otroci! Ne bi bili tako zelo zmatrani.Kam gremo? vprašam Kagana. Sedi zraven mene.Na sedež stranke. Naše opozicijske stranke. Tam kopičimo najdbe, praviKagan.Pa je to varno? Sprašujem, ker imam določene dvome.Za naš plan se zanimata tako opozicija kot vlada. Vaša misija torej niogrožena, pravi. Sklonil se je k meni. V obraz mu ne vidim, smrad njegovihgumijastih škornjev pa je zelo izrazit.Kje je sedež vaše stranke?246