Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM51566/13/100, 12:14 PMTaras Prohaskohodil, večinoma bi sedel na kamniti klopi ob beli kolibi, pil rdeče vino injedel staran kozji sir ter opazoval tistih nekaj sadik paradižnika, ne pa morja,v katerem bi se kopal vsako noč, ko še diši šeboj.Zato pa je Francisk sanjal o ženski z več pari prsi.Nenadoma se je Sebastjan sklonil in z glavo udaril Franca v trebuh. Taje padel s snežnega zameta, Sebastjan pa se je vešče prekucnil na tla inležeč na hrbtu ustrelil iz puške, nabite s snegom. Na bližnjem vrhu hribaje zažvenketalo. Nekaj časa sta še tako ležala, potem pa sta odšla do vrhatistega hriba in tam našla prestreljenega Štefana z razbitim fotoaparatom.Sebastjan je zamenjal odblesk objektiva za odsev optične naprave napuški. Štefan je spregledal glavno. »Nihče te ne sme opaziti,« mu je zabičalFrancisk. Za spregledano pa moraš znati sprejeti odgovornost.Da je ostal Francisk brez fotografij za enciklopedijo, je že druga zgodba.Še sreča, da ga je še vedno zanimala redukcija.12. Po tej nesreči se je Ana hotela naučiti ostrostrelstva.13. Na začetku moraš vzljubiti svoje telo, je rekel Sebastjan. In kraj, kjerse bo vse dogajalo.Saj so vrata v možgane telo.Če hočeš hitro in pravilno razmišljati, morajo biti vrata neprestanoodprta.Da misli lahko svobodno vstopajo in izstopajo.Misli so zgolj to, kar se prefiltrira skozi določeno mesto v telesu in iznjega tudi izteče.Neodvisnost donorsko-akceptorske vezi.Ležati v vodi in ne slišati njenega vonja.Gledati v travo od blizu in ne občutiti njenega okusa.Slišati s pogledom, kakšno je na okus to, kar občutiš z dotikom.Vrata se odprejo samo, če jih imaš rad.Odpri se, vselej se znaš tako lepo odpreti.Z nohti lahko opraskaš, vendar se lahko z njimi tudi oprimeš.Nadaljuj z opazovanjem, zadržuj pogled, ustavi pogled.Preseli želje svojega telesa, da bi obstajalo do tja, kamor ne doseže, naorožje.Če boš vzljubila kraj, se bo ta razlezel v nadaljevanje tvojega telesa.Ne streljaš ti, pač pa relief.Ne razmišlja glava, pač pa telo.Ne zadene krogla, pač pa misel.Vsaka misel je želja, ki je zmogla vstopiti in izstopiti skozi vrata.Kar lahko narediš sama, naredi brez pomoči.Izreci, kar si pravkar mislila, in misli, kakor si ravnokar občutila.Joči od nežnosti, brez tega ne boš nikoli dovolj močna.Sledi svojemu dihanju, kajti samo dihanje lahko narekuje ritem.Vedno bodi pozorna na drevesa, najbolj gotovo izginjajo in se znovapojavljajo.Ko si izjemno utrujena, prenehaj z nezlomljivostjo in zaspi.156