Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM52586/13/100, 12:14 PMSuzana Tratniknekaj izjemnega. Če je kanglico trdno prijela in jo silovito zavrtela okoliosi ramena, se iz zgornje velike odprtine ni pocedila niti kapljica. Kar seje zdelo čisto neverjetno.Toda že nekaj mesecev pozneje bo na sredini delavnice stala otrokovamati pordelih oči in poskušala pritegniti pozornost. Vodja delavnice botakrat po deskah stekel na malico, ki mu jo je v zgornjem bivalnemnadstropju vedno pripravila soproga. Otrokov oče pa bo še naprej brskalpo kovčku s ključi.»Moraš priti domov, da se pogovorimo,« bo pogovor pretreseno, a šemirno začela mati.»Ne morem, veliko dela imam,« bo odgovoril oče in se zakopal v motor,nad katerim se je sklanjal.»Saj ne moreš kar tako oditi po sedmih letih zakona!«V tem trenutku bo oče le odkril pravi ključ in začel neumorno šravfatipo motorju. Nastal bo občutek, da pogovor nikakor ne steče.»Pridi vendar domov!«Toda odgovora ne bo.»Pridi domov.« Tedaj se bo materin glas zalomil in naredila bo droben,neopazen korak proti črnemu jašku. »Otrok je bolan!«»Potem ga pelji k zdravniku.«Mati se bo vrnila domov sama in jokaje še več dni pripovedovala, kakose je nenadoma skalil nekoč tako trden zakon. Tudi sosede bodo poskušaleugotoviti, zakaj se na svetu dogajajo take reči. Pogosto se bodo zapirale vzgornje prostore, metale v Avstriji kupljene ciganske karte za prerokovanje,obračale kavne skodelice in sploh bodo na vse načine vedeževale, zakajnenehno razpadajo družine. Vsem se bo to zdelo čisto neverjetno. V nekemtrenutku bo mati objela otroka, ki ga bo zajel vonj po kavi iz njenih ust, inmu potožila: »Tvoj oče je rekel, naj te peljem k zdravniku, kot da mu ne bibilo čisto nič mar zate.« Deklico bo zmotila mokrota materinih lic, čepravji bo na tihem odleglo, da je v resnici tako zdrava, da ji že več mesecev nibilo treba posedati v pregreti otroški čakalnici, vedno v upanju, da ne bonobenih injekcij.»Vsega so krive te kurvetine,« bo ponovila prva soseda. »Vedno so vsegakrive kurvetine.« In ženske bodo za nekaj trenutkov pomolčale, očitnozadovoljne, da so tistega dne spet odkrile okvaro v zakonu. Le deklici sebo še vedno vse zdelo enako kot prej. Kurvetine so se ji zdele podobnekanglicam z oljem, ki so nesnažne in ogrožajoče, ko pa jih primeš v rokoin zavrtiš okoli ramenske osi, ne dajo prav nič od sebe.»Mastnih stvari se ne dotikaj,« je mati rekla deklici, ko je nepričakovanoprišla iz zgornjega nadstropja, da bi ji ponovno trdno zavezala volnenoruto okoli vratu, saj je bil v delavnici mraz. »Ker potem jaz tega ne moremnikoli sprati.« Deklica se je navadila, da ni več prikimavala nasvetom inukazom, saj tega nihče ni pričakoval od nje, kanglico z oljem pa je imelaskrito pod plaščem. Poleg tega ni vselej vedela, katere stvari so mastne.Vedela je le, da nekatere niso oziroma ne bi smele biti, denimo, zemlja,258