Sul Campo Del Mare - Vilenica

V2-2010.PM52566/13/100, 12:14 PMSuzana TratnikOlje(Odlomek)Deklica je stala na sredini delavnice v pritličju velike, dvonadstropne hiše.Videti je bilo, da je bila najprej zgrajena delavnica in šele potem domovanjena vrhu, za zdaj še neometano in brez stopnic. Njena mati in gostiteljicasta se povzpeli po lesenih deskah, ki so bile položene od podesti do podesti.Hoja po deskah namesto stopnic z ograjo je deklico spominjala na morečesanje, v katerih je bila prisiljena skakati z balkona na balkon ali skočiti sterase visoke stolpnice, kakor da bi bilo to mogoče. Toda mati je sploh nisilila hoditi navzgor in je ni vzela v naročje, da bi jo nesla sama. Ženski stase domislili, da bi bilo za otroka najbolje, da ostane kar v delavnici primoških, pri čemer sta jima zabičali, da morata paziti, da otrok ne bi zašelv bližino jarka, nad katerim je bil parkiran avtomobil v popravilu. Potemsta se za dolge ure umaknili v vrtoglavo zgornje nadstropje, ki je bilorezervirano samo za odrasle ženske, kot se je zdelo zapuščenemu otrokusredi delavnice. Druženje z lastnikom delavnice in z lastnim očetom sevedani prišlo v poštev. Bila sta predana svojemu opravilu z razstavljenim avtomobilomnad črnim jaškom. Čim se je deklica preveč približala kakšnemuorodju ali posodi s strojnim oljem ali stopila korak v smeri ene od štirihsten, na katerih so se šibile orodja polne police, sta se mehanika za trenutekzdramila in vzkipljivo pomahala s ključi v rokah, naj gre takoj proč, sicerpa se nista menila za nič okoli sebe. Natančno sta pregledovala motor, garazstavljala, jemala posamezne dele v roke, jih obračala in zažvižgala skozizobe, ko sta odkrila hudo okvaro ali nemarno opravljeno delo svojih predhodnikov.Ljudje cele dneve nekaj počenjajo in celo hodijo v službe samozaradi ene stvari, in sicer da bi odkrivali napake. Nepotrpežljivi so, vsedokler jih ne najdejo, je razmišljala deklica. Ko pa jih najdejo, se jim takopredajo, da jih ne zanima prav nič drugega več. Vse dokler ne nastanejonove okvare.Deklica se je včasih za droben korak približala črnemu jašku, sevedana tisti strani, kjer ni bilo stopnic, in se potem zaustavila, še preden bimehanika lahko opazila, da ne stoji ves čas pri miru. Potem je narediladroben korak v smeri polic z orodjem in se tako ponovno preizkusila vsvoji tihi igri prodiranja proti robovom delavnice. V prvem krogu je zmagala,saj se je toliko približala policam, da je s prve lahko izmaknila ljubkozamaščeno kanglico, napolnjeno s strojnim oljem. Enako neopazno se jije posrečila vrnitev na sredino delavnice. Šele ko je mahala s kanglico intu pa tam zlila kakšno kapljico olja po sebi, sta jo moška končno opazila.Svoji zaskrbljeni glavi sta dvignila iznad motorja, se spogledala in senasmehnila. Oče je zamahnil z roko in ji rekel, naj se kar igra s kanglico, čese le ne bo dotikala drugih, nevarnejših stvari. Posodica je bila privlačnoumazana, tako kot so bile nesnažne vse stvari v delavnicah in na cestah.Mati ji gotovo ne bi dovolila stati sredi delavnice in vrteti mastno kanglico.Ker pa sta bili ženski zgoraj na kavi, je imela deklica priložnost ugotoviti256