Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2003 - Ljudmila
Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2003 - Ljudmila
Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2003 - Ljudmila
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Moj zaklenjeni oèe<br />
Spustil sem oèetu rožo na vztrepetalo dušo<br />
Sanja v vonjavah, v barvah svojega rojstnega kraja<br />
Oèe mesto po potresu sem, mesto ki vznika<br />
Oèe potres sem ki se vraèa v drobovje zemlje<br />
K tvojemu domu in daljni materi, sami odtegnjeni<br />
Najinemu objemu po svoji poslednji želji<br />
Postana prethodna voda me je èakala žalovalca<br />
Pusti èakavski kraj mojega otroštva, Oliver,<br />
Nihèe me ni prepoznal v površnem hitenju prek pokopališèa<br />
Ti si, èlovek, zaklenjen, zaprt brez besed si<br />
Odšel onkraj skrivnosti, uganke, konèno brez laži<br />
A kaj lahko storim zdaj - patetika živega je<br />
Uborna slika narejena po tvoji, njeni podobi<br />
Ki se že pogrbljen vdajam upanju da sta skupaj<br />
In èuvam pleme brez relikvij, brez Znamenja<br />
Iz veènosti moj oèe prejema cvet, prejema šopek<br />
Za sebe, za njo, za nas še žive, vztrepetale, ocvele<br />
Iz vesolja žarijo celine, planeti, galaksije<br />
Ugaslih mest ki jih gradijo preživeli, brezimni<br />
Tam èez morje, èez svetove živijo naši usnuli,<br />
Onkraj oceana živijo - ko je beseda splav, barka, ladja<br />
Pod nami pulsirajo v potresu potopljena mesta<br />
Topli kraji katerih kljuèev nima niti dragi Bog.<br />
Prazno Kvarnersko morje<br />
Prah se je nabral na njenih trepalnicah<br />
Ozadje moje zgodbe zastira pogled jasnini<br />
Ves razsuti tovor smešnega življenja<br />
Mojega življenja v zaznambah razsutega po skalovju<br />
Pradomovanje odmeva od otroških glasov<br />
V brezskrbnem odhodu k noènemu poèitku, Kot zaobljuba morju,<br />
Jeèi praznina sonènega zahoda, jeèi notrina v telesih<br />
Vse bistveno se stakne v istem hip<br />
90<br />
Moj zakljuèani otac<br />
Tati sam spustio cvijet na ustreptalu dušu<br />
On sniva u mirisima, u bojama svoga zavièaja<br />
Oèe ja sam grad nakon potresa, grad koji nièe<br />
Oèe ja sam potres koji vraæa se utrobi zemlje<br />
Domu tvome i matere daleke, same otrgnute<br />
Našemu zagrljaju po svojoj posljednjoj želji<br />
Ustajala voda prethodna žalobnika èekala me<br />
Èakavsko mjesto moga djetinjstva pusto, Oliver,<br />
Nitko da prepozna me u površnoj hitnji grobljem<br />
Ti si, èovjeèe, zakljuèan, zatvoren ti si bez rijeèi<br />
Otišao onkraj tajne, zagonetke, bez laži napokon<br />
A što sad mogu uèiniti - patetika je živuæeg<br />
Jadna slika na tvoju, na njezinu priliku<br />
Koji veæ pogrbljen utièem se nadi da ste skupa<br />
Èuvajuæi pleme bez moæi, bez Znaka<br />
Iz vjeènosti moj otac prima cvijet, prima buket<br />
Za se, za nju, za nas još žive, ustreptale, ocvale<br />
Iz svemira žare kontinenti, planeti, galaksije<br />
Ugašenih gradova koje grade preživjeli, bezimeni<br />
Preko mora, preko svjetova žive naši usnuli,<br />
Žive onkraj oceana - dok rijeè je splav, barka, brod<br />
Pod nama potresom potopljeni pulsiraju gradovi,<br />
Topla mjesta èije kljuèeve nema niti dragi Bog.<br />
Pusto Kvarnersko more<br />
Prašina slegla se na njenim trepavicama<br />
Pogled vedrine zastire pozadina moje prièe<br />
Cijeli jedan rasuti teret smiješna života<br />
Moga života u naznakama prosuta stijenjem<br />
Prapostojbina odjekuje djeèjim glasima<br />
U prpošnu odlasku na noæenje, Kao zavjet moru,<br />
Jeèi praznina smiraja, jeèi nutrina u tijelima<br />
Sve bitno sudara se u samo jednome vremenu<br />
91
Change language