Publikacija SEP 2011 - Vilenica

»Ampak jaz nočem kratkih gejevskih avantur, nočem biti turist v
lastnem življenju!« je odsekano zavpil.
III.
Naslednji dan sem okrog poldneva pozvonil na Ozanovih vratih.
Rekel mi je, naj poleg svojega sesalnika odnesem še mikrovalovno pečico
in nekaj manjših preprog, ki jih je kupil. »Hranil jih bom, Ozan,
dokler se ne vrneš.« Veš, čemu so namenjene laži.
Dvakrat sem pozvonil brez odgovora. Šele ob tretjem je ključavnica
škrtnila in zaslišal sem korake.
»Stop!« je vzkliknil ženski glas, prst pa je bil uperjen v vedro z vodo
za vrati. »Jaz ne, jaz čisti. Jaz nič nemško.« Dala mi je listek.
Ozan resnično ni maral mojih navad. Zraven majhnega načečkanega
prebodenega srca je pisalo: »Naj tvoji iz Nase rečejo vesoljcem: če
so zaljubljeni, naj nikoli ne gledajo k naši zvezdi.«
Stisnil sem papir. Prste sem imel tople. Kot glava dojenčka.
Prevedla Đurđa Strsoglavec
105