Publikacija SEP 2011 - Vilenica

instrumenti za analizo in razlaganje spoznala že vso lepoto in vrednost
njegove poezije. V tem prepričanju sem živela vse do trenutka, dokler
ga nisem slišala, kako v živo recitira svojo poezijo. Prav tisto, ki sem jo
poznala in prepoznala, toda takrat je bilo moje doživljanje povsem drugačno
in bolj večpomensko. Kar se mi je še posebej vtisnilo v spomin, je
bil zvok – glasnost in silna moč energije, ki je po moje izvirala iz samega
pesnikovega srca. Josip Brodski je bil človek z nenavadno močnim glasom,
neverjetnim ustvarjalnim čarom in tistim, čemur rečemo izjemen
talent. Ko je sam prebiral svoje verze, jim je vdihoval povsem novo in
drugačno energijo; rekla bi celo, da se je med javnim izvajanjem njegove
poezije porajalo med navzočimi občudovalci in poslušalci drugačno doživljanje
sveta. Tudi sicer globoko verjamem, da je pesnik Josip Brodski
svoje srce posvetil izključno ustvarjanju in interpretaciji svoje poezije.
Ko je poslušalec doživel interpretacijo (branje) njegove poezije v živo, se
je v njem nujno spremenilo doživljanje tako poezije kot sveta, v katerem
je živel. Kdor je imel priložnost, da je verze slišal iz pesnikovih ust, je
dobil s tem veliko darilo, vredno pozornosti. Brodski ni nikoli omenjal
kakšne kozmične magije, vedno je stal trdno na zemlji in sprejemal
materialni svet. »Pesnik je sredstvo obstoja jezika ali tisto, s čimer jezik
živi,« je govoril. »Pesnik je človek, odvisen od jezika.« Kar doživimo kot
oplemeniteno s človeško energijo, ostane zapisano v naši zavesti, ker je
osredotočanje na intenzivna čustva del človeške narave. Če lahko mrtvo
črko na papirju slišimo, kako oživi, zakaj bi potem pesniške zbirke prebirali
v samoti Kolektivno poslušanje, druženje in skupno doživljanje so
svojevrstna druž bena razsežnost, ki je prav tako ne smemo zanemariti.
Pesniško ustvarjanje se poraja na materialnih tleh ter določa družbeno
funkcijo poezije in pesnika na podlagi njegove biografije in literarnih
dejstev. Krog življenja, v katerem se giblje poezija, ima nešteto
oblik obstajanja. Tisto, o čemer govorimo, sta pomen in vrednost javnega
branja poezije danes, kar pa hkrati predstavlja promocijo književnosti
in poezije, ker presega oglaševalske dimenzije, koristi pa izdajateljem
in založbam ter ustvarjanju dobička. V civiliziranih in bogatejših
družbah, kjer utegne biti komercialni status poezije prav tako sporen,
država pokriva materialni in dobičkovni primanjkljaj, saj poezijo in
43