Publikacija SEP 2011 - Vilenica

ko rečemo, da ima danes neko literarno delo avratičen pomen predvsem
v nastopu. Najprej in predvsem je vprašanje kaj je knjiga razpeto med
kompleksen odnos med knjigo kot predmetom na eni in knjigo kot intelektualnim
oziroma estetskim delom na drugi strani. Tako je avratičen
pomen manj v ospredju in je morda na prvi pogled manj zanimiv, a je
zagotovo edinstven aspekt literature nasploh. Z avratičnim pomenom
mislim na znamenito opredelitev avre in njene vrednosti v umetnosti v
času reprodukcije Walterja Benjamina. Ta (ne zgolj sociološki) pomen
(literature), ki se nanaša na odnos med avtorjem in poslušalcem, lahko
(z)rase zgolj v javnem nastopu (avtorja) kot edinstvena in neponovljiva
razsežnost nekega literarnega dela, na primer pesmi. (Ne, ne strinjam se
s Pazovim razmišljanjem v slovitem eseju Znaki v kroženju, ko pravi, da
»poezija vstopa v nas skozi oči in ne skozi ušesa«. In še: »Poleg tega beremo
samo zase, v tišini.«) 4 Pesniška zbirka je – danes še, kako bo z njo v prihodnje
(kar je sicer precej razširjeno področje diskusije, ki vključuje domala
vse vpletene v njen nastanek) – v prej omenjenem kontekstu njenega
razumevanja reproducirano delo brez avre. Benjamin v eseju z naslovom
Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati pravi: »Na splošno
bi smeli reči, da reprodukcijska tehnika ločuje reproducirano od tradicije.
S tem ko množi reprodukcijo, zamenjuje enkratni pojav umetniškega dela
z množičnim.« 5 Zato sem mnenja, da je pesniški nastop potrebno ugledati
ravno v tej edinstvenosti, avratičnosti, ko avtor z branjem, torej s svojim
glasom, naglaševanjem, intonacijo, skratka, interpretacijo, izvaja delo v vsej
svoji pristnosti. Živimo v času, ko je moderno sestavljati lestvice the best
of; ob tem je zanimivo, da so bili tudi nekateri sodobni pesniki odlični
interpreti in je njihova interpretacija za vedno ostala. V slovenski pesniški
tradiciji so to Dane Zajc, Tomaž Šalamun in Jure Detela, od tujih pesnikov
mi bo zagotovo ostal v spominu nastop pokojne danske pesnice Inger
Christensen, pa poljskega pesnika Eugeniusza Tkaczyszyna Dickega in na
vileniškem festivalu nastopajoči irski pesnik Gearoid McLaughlin.
4 Octavio Paz: Izbrane pesmi in izbrani eseji, izbral in prevedel Ferdinand Miklavc, Cankarjeva
založba, Ljubljana 1993 (Nobelovci; 102), str. 199.
5 Walter Benjamin: Izbrani spisi, prevod Frane Jerman et al., Studia humanitatis, Ljubljana
1998, str. 151.
11