Publikacija SEP 2011 - Vilenica

tonsko zaporedje v različnih načinih predstavljanja, bi porekli teoretiki
poezije, kakršen je bil Wilhelm Dilthey. Biti in funkcije umetnosti ne
spoznamo z idealistično estetiko najvišjega ideala tistega, kar smo danes
sposobni dojeti. Umetnost je povsod, kjer se bodisi v tonih bodisi v
snovnem predstavlja nekaj, kar ni namenjeno spoznanju stvarnega, niti
ni mišljeno kot prenos v stvarnost, temveč samo po sebi zadovoljuje
interes opazovalca. Od prvih risb po zidovih votlin do vsakovrstne umetnosti
dobe, v kateri živimo, se širi vseobsegajoče carstvo predstavitev,
ki se izpopolnjujejo in preobražajo in nas kot prav takšne zadovoljujejo.
Pesnik je umetnik, ki prikazuje in preslikuje življenje v sosledju besed.
Toda poezije od drugih umetnosti nista ločila govor in beseda, temveč
njena svojevrstno jedrnata vsebina. Pesnikovo ustvarjanje temelji izključno
na doživljajski energiji. V nasprotju z mrtvimi zapisi, na primer
nekaterimi opisi dogodkov v časopisu ali suhoparnimi poročili provincialnih
kronistov, lahko poezija tudi iz tega gradi tkivo pesmi, toda brez
energije to še ne bo poezija. Tako kot naše telo diha, tudi naša duša teži
k izpolnitvi in razširitvi svojega obstoja v trepetu družbenega življenja.
Družbeno življenje je najpomembnejši dejavnik obstoja in razvoja vsake
umetnosti, poezija in njena družbena vloga pa sta lahko zelo odvisni od
svobode javno izgovorjenih besed. Ko omenjam svobodo, ne mislim
tiste pesniške, ki vodi v sam nastanek pesmi, temveč življenje pesmi po
rojstvu izpod »peresa« in pozneje njeno preživetje med bralci, pa naj bo
natisnjena v knjigi ali javno brana ali izgovorjena na odru.
Zaznavanje, izkustveno dodajanje in tvorjenje poezije v določenih
živ ljenjskih in družbenih okoliščinah, v kakršnih so ustvarjali pesniki kot
Josip Brodski, veliko več povedo o vlogi živega branja in pesniške interpretacije
poezije. Na vsako pesnikovo zaznavo vpliva razpoloženje, ki to
zaznavo izpolni z močnim občutenjem življenja. Pesnikova ustvarjalna
domišljija se izkazuje kot pojav, ki presega vsakdanje človeško življenje.
Pesnik se razlikuje po intenziteti in natančnosti zaznavanja podob, po
njihovi raznolikosti in interesih, ki ga usmerjajo, po moči občutkov, po
energiji projekcije in specifičnih prizorov iz spomina, s pomočjo katerih
gradi svoje pesmi. Preden sem v živo slišala poezijo Josipa Brodskega,
sem verjela, da sem s svojim poznavanjem literarne teorije ter z njenimi
42