Publikacija SEP 2011 - Vilenica

pesniške zbirke promovira na literarnih srečanjih in javnih nastopih
pesnikov. Toda namen javnega branja poezije ni njen boljši komercialni
položaj in razveseljevanje bralskega občinstva, temveč oplemenitenje
in nadgradnja same pesmi, ki lahko v avtorjevi interpretaciji dobi
popolnoma novo vrednost. Tudi doživljanje bralcev določene pesmi,
ki se na javnem branju iz oči v oči srečajo s pesnikom, njenim avtorjem,
se neizbežno spremeni, pri čemer ni pomembno, ali v korist boljšega
ali slabšega doživljanja konkretne pesmi. Od nekdaj so obstajale
razlike med napisanim in izgovorjenim, ko pa govorimo o poeziji, ki
je povezana z ritmom, zvokom in – če hočete – tudi melodijo, je povsem
odveč razlagati prednosti branja poezije v živo. Če domnevamo,
da bralec ali poslušalec ni visoko ali specifično izobražen za razumevanje
poezije, bo njegovo doživljanje med drugim odvisno tudi od
načina pesniške interpretacije. Kot najstnica sem v mestni knjižnici
prvič slišala slavno pesem Okrenimo se kredencu sirotinjskom (Obrnimo
se h kredenci ubožni) Vujice Rešina Tucića, velikega avantgardnega
jugoslovanskega pesnika. Bila je velika gneča in v prenatrpani dvorani
nisi mogel videti niti tega, kdo recitira pesem, toda interpretacija je
bila takšna, da se je že 40 let spominjajo vse generacije. Prav osupljivo
se mi zdi, da sem še do včeraj verjela, da ima pesem naslov Juriš na
kredenco, ker jo je pesnik interpretiral v slogu budnice. Občinstvo je
več let prihajalo pesnika poslušat v živo, čeprav je bila na voljo njegova
pesniška zbirka, ki si jo lahko kupil v vsaki knjigarni.
Javno branje poezije lahko vpliva na približevanje umetnosti vsakomur,
ki je duhovno občutljiv in čuti željo po vzvišenem ne glede na stopnjo
izobrazbe. V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se zelo
razmahnile književne promocije, ki so potekale na vseh mogočih javnih
krajih – po ulicah, trgovinah, parkih, knjižnicah in samopostrežnih trgovinah,
v socialističnih državah vzhodne Evrope pa po tovarnah, gledališčih,
na nogometnih stadionih itd. Razlika med tema dvema svetovoma,
preprosto rečeno med kapitalističnim in komunističnim, se je kazala v
stopnji svobode in možnostih za svobodno in javno izgovarjanje besed.
Javno branje je pomenilo tudi možnost prenašanja političnih sporočil,
ki bi jih utegnila pesem vsebovati, zato se je na zlohotni polovici planeta,
44