Publikacija SEP 2011 - Vilenica

zvočnikov, postavljenih po trgih in parkih, se je slišal Führerjev glas.
Kakor se zdaj sliši tukaj. Obljubljal je neko novo Nemčijo, neko boljšo
Nemčijo, neko čisto Nemčijo.«
To je bilo leta 1938, tri leta prej pa sta moji sestri Pauline in Marie
zapustili Berlin in prišli živet v dom, od koder sta odšli, ko sta se poročili.
Pauline je bila skoraj čisto slepa in vedno je nekdo moral biti ob
njej, zato je spala na postelji, kjer sta nekoč spala naša starša, ob njej
pa sva se menjavali Marie in jaz. Menjavali sva se zato, ker se je Pauline
vsako noč zbujala, in Marie ali jaz, pač tista od naju, ki je bila z njo v
sobi, je ostala brez spanca.
»Enako bo tudi tukaj,« je nadaljevala sestra. »Pa veš, kako je bilo
tam«
»Vem,« sem zaspano rekla. »Pripovedovala si mi.«
»Pripovedovala sem ti. Uniformiranci so zvečer vdirali v židovske
domove, razbijali vse okrog sebe in nas pretepali ter nam govorili, naj
odidemo. Vsi, ki niso razmišljali kot Führer in so si upali javno priznati
svoja stališča, so takoj izginili brez sledu. Govorilo se je, da nasprotnike
idealov, na katerih naj bi zgradili novo Nemčijo, pošiljajo v taborišča,
kjer so prisiljeni opravljati težko fizično delo. Tam so jih mučili in ubijali.
Tako bo tudi tukaj, verjemi mi.«
Verjela sem ji, vendar sem kljub temu molčala, kajti vsaka moja
beseda jo je samo podžigala k nadaljnjemu govorjenju. Nekaj tednov
prej so nemške vojaške čete vkorakale v Avstrijo in vzpostavile novo
oblast. Naš brat Aleksander je zaslutil nevarnost in s svojo družino
pobegnil v Švico. Naslednji dan so zaprli meje in vsakdo, ki je hotel
zapustiti Avstrijo, se je moral obrniti na pravkar odprti Center za izdajo
izhodnih viz. Na tisoče ljudi je poslalo prošnje, samo kakšen od njih
pa je dobil dovoljenje, da zapusti državo.
»Čim nam ne pustijo svobodno oditi iz države, pomeni, da imajo
načrt za nas,« je rekla Pauline.
Molčala sem. »Najprej nam bodo vse vzeli, potem pa bodo z nami
polnili jame.«
Nekaj dni pred tem so v stanovanje najine sestre Rose prišli uniformiranci
in ji pokazali dokument, kjer je pisalo, da se ji odvzema sta-
121