Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
4.1. Raziskovalni svet<br />
Formalno je imel Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega<br />
centra (UKC) <strong>Ljubljana</strong> v letu <strong>2010</strong> le dve seji, vendar je bil<br />
vsebinsko mnogo bolj aktiven kot kažejo statistični podatki in to<br />
preko Strokovnega sveta UKC <strong>Ljubljana</strong>, v katerem sta predsednik<br />
in nekateri člani Raziskovalnega sveta UKC <strong>Ljubljana</strong>, predvsem<br />
pa preko Znanstveno-raziskovalnega sveta za medicino pri<br />
Agenciji za raziskovanje Republike Slovenije.<br />
Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
je razpravljal o Raziskovalnem inštitutu UKC <strong>Ljubljana</strong> in podprl<br />
njegovo ustanovitev. V letu <strong>2010</strong> je pripravil predlog novega<br />
Poslovnika o delu raziskovalnega sveta in osnutek Pravilnika<br />
o znanstveno-raziskovalni dejavnosti UKC <strong>Ljubljana</strong>. Pripravil<br />
je tudi kriterije za projekte skupnega pomena UKC <strong>Ljubljana</strong> iz<br />
sredstev za terciar ter sodeloval pri urejanju oziroma dopolnitvah<br />
raziskovalnih nazivov raziskovalcev, zaposlenih v UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Raziskovalni svet je zastopal mnenje, da so kriteriji za razpise,<br />
ki jih je uvedla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije,<br />
za medicinske vede in še posebej za klinično raziskovanje, v<br />
nekaterih delih potencialno nevarni. Klinično raziskovanje, v<br />
katerem skoraj ni profesionalnih raziskovalcev, kot jih imajo na<br />
raziskovalnih inštitutih, je prizadelo predvsem dejstvo, da se na<br />
razpise za raziskovalne projekte, in tudi za mlade raziskovalce,<br />
v zadnjih letih v vse večjem deležu prijavljajo tudi raziskovalci<br />
izven medicine, kar pomeni siromašenje sredstev za medicinske<br />
raziskave in upadanje števila mladih raziskovalcev v medicini<br />
nasploh, še posebej pa v klinični medicini. Izziv je, kako po eni<br />
strani omogočiti sodelovanje med vedami, po drugi pa zagotoviti<br />
preživetje in razcvet medicinskega raziskovanja v ožjem smislu.<br />
Če se bo trend »vpadov« nemedicinskih raziskovalcev v sredstva<br />
ARRS, ki so namenjena za medicino v naslednjih letih nadaljeval,<br />
bomo imeli na področju medicine sicer raziskovalce z odličnimi<br />
raziskovalnimi kazalniki, ki pa neposredno z medicino ne bodo<br />
povezani, kar bo dolgoročno oslabilo tudi njihove raziskovalne<br />
potenciale.<br />
V prihodnje na številnih področjih medicine ne bodo imeli s kom<br />
sodelovati, ker pravih (kliničnih) medicinskih raziskovalcev ne bo<br />
dovolj oziroma jih ne bo več. Predvsem skrbi upadanja števila<br />
novih mladih raziskovalcev, kar je posledica zmanjšanja deleža<br />
mladih raziskovalcev, namenjenih (klinični) medicini in tudi<br />
dejstva, da zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca<br />
med mladimi zdravniki, v primerjavi s prejšnjimi leti, upada.<br />
Nedvomno bodo za vzpodbudo raziskovanja v (klinični) medicini<br />
potrebne spremembe in vzpodbude ter drugačni pristopi znotraj<br />
in izven medicine.<br />
181
Change language