Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA Ginekološka klinika (GK) je največji terciarni center za področje ginekologije in porodništva v Republiki Sloveniji. GK opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, uvaja nove metode zdravljenja, spremlja in posodablja doktrinirana stališča v diagnostiki in zdravljenju na področju ginekologije in porodništva. Raziskovalno delo je na GK ena od prioritetnih nalog, zato smo v preteklosti ustanovili Službo za raziskovalno delo z ustrezno infrastrukturo in lastno knjižnico. Pri tem je pomembno, da kot Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije sodelujemo pri vseh sodobnih projektih s področja reproduktivnega zdravstvenega varstva. V preteklem letu smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001/2008 za področje obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna. Bili pa smo tudi recertificirani s strani EBCOG in tako ponovno pridobili evropsko licenco za specializacijo s področja ginekologije in porodništva. SWOT analiza Prednosti: Prednost Ginekološke klinike je v integralni obravnavi naših varovank, kar nam omogočajo lastna cito-patologija, Inštitut za medicinsko genetiko in anesteziološka služba ter v sklopu perinatologije intenzivna nega in terapija novorojenčkov. Kot prednost ocenjujemo tudi usposobljenost osebja za dela na različnih deloviščih (porodni blok, operacijske sobe, ambulantno delo, funkcionalna diagnostika) in na različnih kliničnih oddelkih. Visoka stopnja razvitih veščin omogoča večanje obsega terciarnih dejavnosti. Za delavce Ginekološke klinike in tuje različne zdravstvene profile poteka edukacija kontinuirano in ob konstantnem pouku za študente Medicinske fakultete in druge zdravstvene šole. Intenzivna raziskovalna dejavnost omogoča razvoj novih metod diagnostike in zdravljenja ter njihovo uporabo v klinični praksi. Tabela 29: realiziran program dela v letu 2010, število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009) 2009 2010 SPP bolniki 20.387 18.217 uteženi primeri 20.408 19.883 povprečna utež 1 1,09 PROSPEKTIVNI PRIMERI porodi 6.603 6.715 splavi 2.080 1.407 OBMP 1.310 1.434 lažji posegi na zun. žen.rep.sist. 3.447 3.928 operacija stresne inkontinence 309 285 dnevi neakutne obrave 3.210 3.618 specialistična amb.- obiski 42.452 40.403 specialistična amb.- točke 961.900 861.987 specialistične točke- UZ število 14.539 15.393 specialistična amb.-UZ točke 248.556 266.721 patohistološke in citološke preiskave 32.208 50.919 ginekološki dispanzer- opredeljene ženske 34.215 86
Slabosti: Med največje pomanjkljivosti Ginekološke klinike sodi dislokacija posameznih oddelkov klinike, saj vse delo poteka v 5 različnih hišah. Združenje na eno lokacijo bi pomenilo bistveno učinkovitejše delo, manj izgube časa, kadrovsko okrepitev in koncentracijo ustreznih aparatur in instrumentov, kar bi bilo tudi ekonomsko učinkovito. Ker reševanje omenjene problematike še ni zajeto v kratkoročnem planu Univerzitetnega kliničnega centra, se bomo morali v prihodnjem obdobju (vsaj do leta 2013) soočati z omenjenimi problemi. Že dobro poznan problem pomanjkanja zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester, značilen za celotni Univerzitetni klinični center, občutimo tudi na Ginekološki kliniki. Najbolj občutimo pomanjkanje anesteziologov, kar posledično bistveno vpliva na obseg operativnih programov in opravljanje načrtovanih operacij. Angažiranje že upokojenih anesteziologov je le začasna rešitev, zato bi morali urgentno vplivati na to, da se togi predpisi v zvezi z zaposlovanjem zdravnikov iz drugih držav ( EU ali nove države bivše Jugoslavije) poenostavijo in omogočijo skrajšanje postopka za pridobitev delovnega dovoljenja. Podobno deficitaren strokovni profil so tudi patohistologi. Za razvoj perinatologije bi nujno potrebovali še fetalnega patologa. Izrazita pomanjkljivost je tudi dejstvo, da na vseh kliničnih oddelkih, v Medicinskih dejavnostih skupnega pomena in na Inštitutu za medicinsko genetiko niso izpolnjeni niti minimalni kadrovski normativi. Potrebe po kadrih so natančno opredeljene v strategijah razvoja posameznih organizacijskih enot. Tehnološkemu razvoju instrumentarija, aparatur in opreme ne moremo slediti zaradi omejenih finančnih sredstev, si pa prizadevamo obnavljati vsaj najbolj zastarele aparature in instrumente, ker pogosto delujemo na robu varnosti za bolnice in medicinsko osebje. Prizadevanja in motiviranost so pri tem na zelo visoki ravni, vendar že nekaj agresivno destruktivnih oseb vnaša v kolektiv nerazpoloženje, razdražljivost in zmanjšuje delovni elan. Relativno nizka stopnja pripadnosti ustanovi je tudi odraz uravnilovke, po kateri so dobri, vzorni in marljivi strokovnjaki enako nagrajeni kot tisti, ki teh lastnosti ne izkazujejo. Priložnosti: Obvladovanje heterogene in kompleksne dejavnosti ginekologije, perinatologije, humane genetike in reprodukcije je v organizacijskem in strokovnem pogledu zahtevno, je pa hkrati prednost, ker omogoča razvoj subspecialnih veščin in znanj ter horizontalno povezavo dela na strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem področju. To prednost na kliniki uveljavljamo v obliki raziskovalnih projektov, organizacije seminarjev, učnih delavnic, simpozijev, kongresov in tečajev, kar bomo v prihodnosti nadaljevali v še večjem obsegu. Izrazita povezanost strokovnega in raziskovalnega dela omogoča tudi ustanovitev in razvoj centrov odličnosti – do sedaj na področjih, ki že imajo vse elemente, potrebne za tovrstno oblikovanje (uroginekologija, humana genetika, perinatologija, endoskopska kirurgija, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo). Na področju reproduktivne medicine bomo pridobivali evropske certifikate za opravljanje laboratorijske dejavnosti za področje oploditve z biomedicinsko pomočjo in opravili postopke za obnovitev certifikata ISO 9001-2000. Na področju perinatologije so prisotne vse strokovne možnosti, da se ustanovijo referenčni centri za intrauterine posege, patološko nosečnost in za drugo ekspertno mnenje s področja ultrazvočne diagnostike v nosečnosti. Razvojno delo na področju uroginekologije ima vse elemente in strokovno bazo za ustanovitev centra odličnosti za obravnavo fiziologije in patologije medeničnega dna. Prav tako so podane vse strokovne možnosti za ustanovitev referenčnega centra za ginekološko endoskopijo. Ker že imamo obnovljeno akreditacijo za evropsko specializacijo iz ginekologije in porodništva (EBCOG) in ob tem, da smo že pridobili certifikat ISO 9001-2000 za področje zdravljenja neplodnosti, je naslednja razvojna stopnja akreditacija za evropsko bolnišnico. Ob pričakovani podpori vodstva Univerzitetnega kliničnega centra bi do leta 2013 ta projekt lahko izpeljali. Že doslej smo uspešno pridobivali razvojna in materialna sredstva iz drugih virov ( donacije farmakoloških firm in različnih drugih gospodarskih ustanov), kar nameravamo v prihodnosti še okrepiti. Izvajamo dva mednarodna raziskovalna projekta (ZDA, Irska), pripravljamo še sodelovanje z Italijo v obliki podiplomskega izobraževanja in mednarodni projekt s področja humane reprodukcije. Nevarnosti: Javna zdravstvena ustanova ima določena in omejena finančna sredstva, ki ne omogočajo razvoja vseh sodobnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. S tega stališča bi bila ena večjih nevarnosti strokovno zaostajanje, zato je pri tem bistvena kritična in selektivna ocena tistih temeljnih smernic, ki jim moramo brezpogojno slediti in jih ločiti od tistih, ki so nepogrešljive za razvoj stroke in obravnavo bolnic. Kot neugodno ocenjujemo tudi nezainteresiranost in nemotiviranost nekaterih medicinskih strokovnjakov zaradi vpetosti v delo na Univerzitetnem kliničnem centru in zunaj njega in posledično zmanjšan občutek pripadnosti matični ustanovi. 87
Page 1 and 2:
STROKOVNO POROČILO 2010
Page 3 and 4:
KAZALO 1. UVOD 7 1.1. Ključni stro
Page 5:
3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA
Page 8 and 9:
V okviru strokovnega vodstva so del
Page 10 and 11:
Na KO za pediatrično gastroenterol
Page 12 and 13:
Tisto, kar pa posebej opredeljuje p
Page 14 and 15:
Strokovni svet UKC Ljubljana 2.1.2.
Page 16 and 17:
• seznanil se je s predstavljenim
Page 18 and 19:
2.3. Organigram strokovnega vodstva
Page 20 and 21:
• sprejeli smo sklep, da morajo g
Page 22 and 23:
Graf 1: Število hospitaliziranih b
Page 24 and 25:
Graf 4: Najpogostejši vzroki preme
Page 26 and 27:
Priložnosti: • kontinuirano izbo
Page 28 and 29:
Ključni strokovni dosežki Uspešn
Page 30 and 31:
Ključni strokovni, razvojni in raz
Page 32 and 33:
Obvladovanje stroškov in trženje
Page 34 and 35:
3.2.1.5. Klinični oddelek za plju
Page 36 and 37: 3.2.1.6. Klinični oddelek za gastr
Page 38 and 39: Ključni strokovni, razvojni in raz
Page 40 and 41: Diabetes After Transplantation”,
Page 42 and 43: Pedagoško delo KO ima v svoji sest
Page 44 and 45: Ključni strokovni, razvojni in raz
Page 46 and 47: Ključni strokovni dosežki Najbolj
Page 48 and 49: V letu 2010 smo pričeli spremljati
Page 50 and 51: Varnost bolnikov Začeli smo z nata
Page 52 and 53: 24-urna bolnišnica IPP: enota s 6
Page 54 and 55: 3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA Razvojne u
Page 56 and 57: 3.2.2.1. Klinični oddelek za kirur
Page 58 and 59: 3.2.2.2. Klinični oddelek za abdom
Page 60 and 61: Ključni strokovni dosežki Za nas
Page 62 and 63: Ključni strokovni dosežki • rek
Page 64 and 65: Zagotavljanje sistema kakovosti Izv
Page 66 and 67: Število obravnav in posegov Glej t
Page 68 and 69: 3.2.2.8. Klinični oddelek za maksi
Page 70 and 71: 3.2.2.9. Klinični oddelek za anest
Page 72 and 73: 3.2.2.10. Klinični oddelek za otro
Page 74 and 75: 3.2.2.11. Klinični oddelek za kiru
Page 76 and 77: Zagotavljanje sistema kakovosti Pol
Page 78 and 79: 3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA Nevrolo
Page 80 and 81: 3.2.3.2. Klinični oddelek za vasku
Page 82 and 83: 3.2.3.3. Klinični inštitut za nev
Page 84 and 85: Ključni strokovni dosežki Z razvo
Page 88 and 89: 3.2.4.1. Klinični oddelek za ginek
Page 90 and 91: 3.2.4.2. Klinični oddelek za perin
Page 92 and 93: Služba za neonataologijo V letu 20
Page 94 and 95: 3.2.4.3. Klinični oddelek za repro
Page 96 and 97: 3.2.4.4. Službe za medicinske deja
Page 98 and 99: 3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA Pediatr
Page 100 and 101: 3.2.5.1. Služba za otroško psihia
Page 102 and 103: 3.2.5.2. Služba za alergologijo, r
Page 104 and 105: 3.2.5.4. Klinični oddelek za pedia
Page 106 and 107: 3.2.5.5. Klinični oddelek za endok
Page 108 and 109: Sodelovanje z drugimi institucijami
Page 110 and 111: 3.2.5.7. Klinični oddelek za nefro
Page 112 and 113: 3.2.5.8. Služba za specialno labor
Page 114 and 115: 3.2.5.9. Služba za hematologijo in
Page 116 and 117: Število obravnav in posegov Tabela
Page 118 and 119: Ključni strokovni dosežki V sklad
Page 120 and 121: Nevrofunkcijska dejavnost Tabela 55
Page 122 and 123: Uvedba izboljšav, novosti v smislu
Page 124 and 125: SWOT analiza Prednosti Koncentracij
Page 126 and 127: 3.2.6.2. Center za otroško in prev
Page 128 and 129: Ključni strokovni dosežki Kot prv
Page 130 and 131: 3.2.6.4. Center za zobne bolezni Kr
Page 132 and 133: 3.2.6.5. Center za zobno in čeljus
Page 134 and 135: 3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZ
Page 136 and 137:
3.2.8. OČESNA KLINIKA Kratek opis
Page 138 and 139:
Transplantacija roženice - v prete
Page 140 and 141:
3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA
Page 142 and 143:
Obvladovanje stroškov Mesečno spr
Page 144 and 145:
Organizacija dela in učinkovitost
Page 146 and 147:
Število obravnav in posegov Tabela
Page 148 and 149:
CTA v okviru neinvazivne diagnostik
Page 150 and 151:
3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICI
Page 152 and 153:
3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMI
Page 154 and 155:
3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO REH
Page 156 and 157:
3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDI
Page 158 and 159:
Sodelovanje z drugimi institucijami
Page 160 and 161:
Število storitev Tabela 69: Števi
Page 162 and 163:
3.2.18. LEKARNA Kratek opis dejavno
Page 164 and 165:
Izobraževanje Lekarna UKC Ljubljan
Page 166 and 167:
3.3. Podatki o številu doseženih
Page 168 and 169:
3.4. Koordinacija operativne dejavn
Page 170 and 171:
Tabela 75: Potrebna dodatna OP kapa
Page 172 and 173:
4. Raziskovalna dejavnost V letu 20
Page 174 and 175:
Tabela 77: Raziskovalni programi v
Page 176 and 177:
Tabela 78: Raziskovalni projekti v
Page 178 and 179:
Tabela 81: Raziskovalni projekti v
Page 180 and 181:
Objave v strokovnem tujem in domač
Page 182 and 183:
5. Razvojno raziskovalno delo - ter
Page 184 and 185:
Št. projekta OE Naslov odobrenega
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Tabela 84: Število dodiplomskih in
Page 196 and 197:
Svet za izobraževanje je pri svoje
Page 198 and 199:
Aktivno smo sodelovali pri uvajanju
Page 200 and 201:
Tabela 85: Št. presajenih organov
Page 202 and 203:
zapletih zdravljenja in za obravnav
Page 204 and 205:
8.2. Redni strokovni nadzori Redni
Page 206 and 207:
Klinične poti in smernice V letu 2
Page 208 and 209:
Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nas
Page 210 and 211:
Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nas
Page 212 and 213:
Ena izmed pooblaščenk se je v okt
Page 214 and 215:
neželenih učinkih zdravil, ki jih
Page 216 and 217:
8.5. Sistem zagotavljanja kakovosti
Page 218 and 219:
Število in vrste varnostnih zaplet
Page 220 and 221:
Kazalniki po področnem dogovoru Ta
Page 222 and 223:
9. Preprečevanje in obvladovanje b
Page 224 and 225:
tečaja iz hospitalne higiene za me
Page 226 and 227:
Vpeljali smo standard uporabe manš
Page 228 and 229:
Slika: Samolepilni plakat Umivanje
Page 230 and 231:
Sestava Komisijo sestavljajo specia
Page 232 and 233:
Ovire za še bolj učinkovito delov
Page 234 and 235:
10.3. Poročilo o obvladovanju pora
Page 236 and 237:
Graf 23: Razlika v vrednosti porabe
Page 238 and 239:
Tabela 104: Poraba materialov po pr
Page 240 and 241:
Pri podrobnejši analizi grupe 11D,
Page 242 and 243:
Tabela 109: Poraba v grupi 11E, ane
Page 244 and 245:
• International School for Instru
show all

Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?