Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3.2.2.8. <strong>Klinični</strong> oddelek za maksilofacialno<br />
in oralno kirurgijo<br />
Kratek opis dejavnosti strokovne enote<br />
Maksilofacialna in oralna kirurgija je specialistična dejavnost, ki<br />
se ukvarja s preventivo, zdravljenjem in rehabilitacijo prirojenih<br />
in pridobljenih patoloških stanj glave, obraza, ustne votline,<br />
čeljusti in vratu. Nepravilnosti lahko nastanejo zaradi bolezenskih<br />
sprememb, nepravilnega razvoja, tumorjev, poškodb in starostnih<br />
pojavov.<br />
Maksilofacialna in oralna kirurgija se je kot samostojna stroka<br />
razvila v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Nosilca<br />
razvoja v Sloveniji sta bila prof. dr. Jože Rant (1896–1972) in<br />
prof. dr. Franc Čelešnik (1911 – 1973). Posebej slednji je s svojim<br />
strokovnim, pedagoškim, raziskovalnim in publicističnim delom<br />
pustil v stroki neizbrisni pečat. Zaradi velikih zaslug za razvoj<br />
stroke je bil leta 1970 izbran za prvega predsednika Evropskega<br />
združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo. Leta 1972 je v<br />
Ljubljani organiziral prvi kongres združenja.<br />
Število obravnav in posegov<br />
Tabela 22: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009).<br />
2009 <strong>2010</strong><br />
Število specialističnih pregledov 24.728 25.230<br />
Število ambulantnih posegov 11.931 15.793<br />
Število posegov v splošni anesteziji 902 974<br />
Število posegov v lokalni anesteziji 8.378 11.221<br />
Število sprejetih pacientov 1.156 1.241<br />
Povprečna utež 2,20 2,21<br />
Dejavnost maksilofacialne in oralne kirurgije vključuje oskrbo<br />
poškodb glave obraza, ustne votline (skeleta, zob, mehkih tkiv –<br />
svežih poškodb in posledic), patologijo ustne votline, zdravljenje<br />
tumorskih sprememb glave in vratu vključno z malignimi in<br />
benignimi spremembami salivarnih žlez, rekonstruktivno kirurgijo<br />
glave in vratu, prirojene nepravilnosti obraza in ustne votline,<br />
vključno z razcepi ustnic in neba in kraniofacialno kirurgijo,<br />
ortognatsko kirurgijo, predprotetično kirurgijo z implantologijo,<br />
zdravljenje bolezni in nepravilnosti temporomandibularnega<br />
sklepa, obrazne bolečine, zdravljenje vnetnih stanj mehkih tkiv in<br />
skeleta glave, vratu in dentoalveolarno kirurgijo.<br />
Maksilofacialna kirurgija je v zadnjih tridesetih letih dosegla<br />
velikanski napredek. V tem obdobju so se zaporedno pojavili<br />
ortopantomogram, računalniška tomografija (CT), magnetna<br />
resonanca (MR), ultrazvok. Uvedba vsake od teh diagnostičnih<br />
metod je bistveno razširila način prikazovanja kirurške anatomije,<br />
prikaz patologije in omogočila trodimenzionalno predstavo<br />
patoloških sprememb. Nove preiskave so omogočile pogled v<br />
mehka tkiva glave in vratu in notranjost skeleta, zato so bistveno<br />
spremenile razumevanje sprememb in izboljšale možnosti<br />
zdravljenja. V tretjem tisočletju napredek stroke sledi novim<br />
tehničnim možnostim, ki jih omogoča strojna tehnologija,<br />
biotehnologija, računalništvo, biokemija in fiziologija.<br />
68