Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Slabosti:
Med največje pomanjkljivosti Ginekološke klinike sodi
dislokacija posameznih oddelkov klinike, saj vse delo poteka v
5 različnih hišah. Združenje na eno lokacijo bi pomenilo bistveno
učinkovitejše delo, manj izgube časa, kadrovsko okrepitev in
koncentracijo ustreznih aparatur in instrumentov, kar bi bilo tudi
ekonomsko učinkovito. Ker reševanje omenjene problematike še
ni zajeto v kratkoročnem planu Univerzitetnega kliničnega centra,
se bomo morali v prihodnjem obdobju (vsaj do leta 2013) soočati
z omenjenimi problemi.
Že dobro poznan problem pomanjkanja zdravnikov in diplomiranih
medicinskih sester, značilen za celotni Univerzitetni klinični
center, občutimo tudi na Ginekološki kliniki. Najbolj občutimo
pomanjkanje anesteziologov, kar posledično bistveno vpliva na
obseg operativnih programov in opravljanje načrtovanih operacij.
Angažiranje že upokojenih anesteziologov je le začasna rešitev,
zato bi morali urgentno vplivati na to, da se togi predpisi v zvezi
z zaposlovanjem zdravnikov iz drugih držav ( EU ali nove države
bivše Jugoslavije) poenostavijo in omogočijo skrajšanje postopka
za pridobitev delovnega dovoljenja. Podobno deficitaren strokovni
profil so tudi patohistologi. Za razvoj perinatologije bi nujno
potrebovali še fetalnega patologa. Izrazita pomanjkljivost je tudi
dejstvo, da na vseh kliničnih oddelkih, v Medicinskih dejavnostih
skupnega pomena in na Inštitutu za medicinsko genetiko niso
izpolnjeni niti minimalni kadrovski normativi. Potrebe po kadrih
so natančno opredeljene v strategijah razvoja posameznih
organizacijskih enot.
Tehnološkemu razvoju instrumentarija, aparatur in opreme
ne moremo slediti zaradi omejenih finančnih sredstev, si pa
prizadevamo obnavljati vsaj najbolj zastarele aparature in
instrumente, ker pogosto delujemo na robu varnosti za bolnice in
medicinsko osebje. Prizadevanja in motiviranost so pri tem na zelo
visoki ravni, vendar že nekaj agresivno destruktivnih oseb vnaša v
kolektiv nerazpoloženje, razdražljivost in zmanjšuje delovni elan.
Relativno nizka stopnja pripadnosti ustanovi je tudi odraz
uravnilovke, po kateri so dobri, vzorni in marljivi strokovnjaki
enako nagrajeni kot tisti, ki teh lastnosti ne izkazujejo.
Priložnosti:
Obvladovanje heterogene in kompleksne dejavnosti ginekologije,
perinatologije, humane genetike in reprodukcije je v organizacijskem
in strokovnem pogledu zahtevno, je pa hkrati prednost, ker omogoča
razvoj subspecialnih veščin in znanj ter horizontalno povezavo
dela na strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem področju. To
prednost na kliniki uveljavljamo v obliki raziskovalnih projektov,
organizacije seminarjev, učnih delavnic, simpozijev, kongresov in
tečajev, kar bomo v prihodnosti nadaljevali v še večjem obsegu.
Izrazita povezanost strokovnega in raziskovalnega dela omogoča
tudi ustanovitev in razvoj centrov odličnosti – do sedaj na področjih,
ki že imajo vse elemente, potrebne za tovrstno oblikovanje
(uroginekologija, humana genetika, perinatologija, endoskopska
kirurgija, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo).
Na področju reproduktivne medicine bomo pridobivali evropske
certifikate za opravljanje laboratorijske dejavnosti za področje
oploditve z biomedicinsko pomočjo in opravili postopke za
obnovitev certifikata ISO 9001-2000.
Na področju perinatologije so prisotne vse strokovne možnosti, da
se ustanovijo referenčni centri za intrauterine posege, patološko
nosečnost in za drugo ekspertno mnenje s področja ultrazvočne
diagnostike v nosečnosti.
Razvojno delo na področju uroginekologije ima vse elemente in
strokovno bazo za ustanovitev centra odličnosti za obravnavo
fiziologije in patologije medeničnega dna. Prav tako so podane
vse strokovne možnosti za ustanovitev referenčnega centra za
ginekološko endoskopijo.
Ker že imamo obnovljeno akreditacijo za evropsko specializacijo
iz ginekologije in porodništva (EBCOG) in ob tem, da smo že
pridobili certifikat ISO 9001-2000 za področje zdravljenja
neplodnosti, je naslednja razvojna stopnja akreditacija
za evropsko bolnišnico. Ob pričakovani podpori vodstva
Univerzitetnega kliničnega centra bi do leta 2013 ta projekt
lahko izpeljali.
Že doslej smo uspešno pridobivali razvojna in materialna
sredstva iz drugih virov ( donacije farmakoloških firm in različnih
drugih gospodarskih ustanov), kar nameravamo v prihodnosti
še okrepiti. Izvajamo dva mednarodna raziskovalna projekta
(ZDA, Irska), pripravljamo še sodelovanje z Italijo v obliki
podiplomskega izobraževanja in mednarodni projekt s področja
humane reprodukcije.
Nevarnosti:
Javna zdravstvena ustanova ima določena in omejena finančna
sredstva, ki ne omogočajo razvoja vseh sodobnih diagnostičnih
in terapevtskih postopkov. S tega stališča bi bila ena večjih
nevarnosti strokovno zaostajanje, zato je pri tem bistvena kritična
in selektivna ocena tistih temeljnih smernic, ki jim moramo
brezpogojno slediti in jih ločiti od tistih, ki so nepogrešljive za
razvoj stroke in obravnavo bolnic.
Kot neugodno ocenjujemo tudi nezainteresiranost in
nemotiviranost nekaterih medicinskih strokovnjakov zaradi
vpetosti v delo na Univerzitetnem kliničnem centru in zunaj njega
in posledično zmanjšan občutek pripadnosti matični ustanovi.
87