12N O V I C ESvetovni kongres o bioetikiDeklaracijaSvetovna obljuba dostojanstva ~love{kemu bitjuNa drugem svetovnem kongresu o bioetiki,ki je potekal v [paniji oktobra2002, so med drugim sprejeli deklaracijoo dostojanstvu ~love{kih bitij. Njenprevod objavljamo v nadaljevanju.Opa`amo,da je ~love{ko dostojanstvo kot lastnostali vrednota, ki je zna~ilna za ~love{ka bitjain iz katere izhajajo druge vrednote in temeljnepravice, priznano v mednarodnihdokumentih ali ga vsebujejo mednarodnidokumenti, kot so: Splo{na deklaracija o ~lovekovih pravicah(ZN, 10. 12. 1948), Konvencija o varstvu ~lovekovih pravicin temeljnih svobo{~in (4. 11. 1950), Evropska socialna listina (18. 10. 1961), Mednarodni pakt o dr`avljanskih in politi~nihpravicah (16. 12. 1966), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnihin kulturnih pravicah (16. 12. 1966), Ameri{ka konvencija o ~lovekovih pravicah(22. 11. 1969), Afri{ka listina o pravicah ~loveka in ljudstev(26. 9. 1981), Konvencija o otrokovih pravicah (20. 11.1989), Arabska listina o ~lovekovih pravicah(15. 9. 1994), deklaracije, pogodbe in protokoli ZN vzvezi z `enskami (1967, 1974, 1977, 1993,1999), Konvencija o ~lovekovih pravicah v zveziz biomedicino (Svet Evrope, 4. 4. 1997), Splo{na deklaracija o ~love{kem genomuin ~lovekovih pravicah (Unesco, 11. 11.1997), deklaracije, sporazumi in protokoli, ki sonastali po sre~anjih na vrhu v Riu (junij1992), Kiotu (december 1997), Montrealu(januar 2000) in Johannesburgu (september2002),ali kateri koli taki dokumenti, katerihna~ela so na splo{no vklju~ena v ustaveter pravni in zakoniti red demokrati~nihnarodov in tudi v Mednarodno konvencijo o odpravivseh oblik rasne diskriminacije (13. 7.1967, sprejeto in razgla{eno 26. 4.1968), Deklaracijo iz Barcelone: “^lovekovepravice do osnovne prehrane” (marec1992), Deklaracijo o bioetiki iz Gijona (I. svetovnakonferenca o bioetiki, SIBI, 24.6. 2000), Deklaracijo o bioetiki iz Caracasa (I.ibero-ameri{ka konferenca o bioetiki,9. 2. 2001), da je popolno dostojanstvo ~love{kegabitja temeljna pravica vsakega posameznika,ki jo je treba spo{tovati invarovati, da so v svetu kljub temu dejstvu takenorme ali na~ela mnogo preve~kratomejena ali celo namenoma kr{ena,ker niti dostojanstvo ~love{kega bitjaniti pravice, ki iz tega izhajajo, nisopriznane v celotnem obsegu, da milijoni ljudi trpijo zaradi lakote,pomanjkanja pitne vode in ustreznihbivalnih prostorov, zaradi bolezni (aidsje najbolj dramati~en primer), zaradipomanjkanja, ki je posledica rev{~inein premalo osnovnih dobrin ali storitev- vse to so nesre~e, ki bi jih bilo mogo~eenostavno in hitro premagati, pogoji,ki posameznike prisilijo v popolnoodvisnost ali jih vodijo v pogubo insmrt, medtem ko dru`ba v izobilju -najmanj{i del svetovnega prebivalstva- u`iva bogastvo in obilje ter celo uni-~uje globalne vire, narava, biolo{ka raznolikost in okoljeprestajajo zaskrbljujo~ propad z nenehnimkr~enjem zelenih povr{in, iztrebljanjem`ivalskih vrst, kopi~enjemodpadkov in smeti na kopnem in vmorjih, degradacijo zemlje in voda zaradiravni globalne onesna`enosti, neglede na dejstvo, da so to `ivljenjskiprostori, viri in kraji du{evnega po~itka,ki so za ~love{ka bitja bistveni, da je nasilje, fizi~no, psiholo{ko, moralno,tehni~no ali socialno, nerazumnovedenje, ki je nekulturno in v nasprotjuz dostojanstvom ~love{kega bitja, da vojne, oboro`eni spopadi, terorizem,politi~ni ali religiozni pregon, prisilnaemigracija, napadi na kulturnoraznolikost, in predvsem na raznolikostdomorodcev, rasizem, sovra{tvodo tujcev, izklju~evanje iz dru`be, izkori{~anjein zloraba `ensk in otrok, zanemarjanjestarej{ih, propaganda sebi~nihekonomskih interesov in zlorabaznanstvene in tehnolo{ke premo~idokazujejo mnoga nasilna in vsakdanjadejanja, ki zadevajo vse sloje in domene~love{tva, dejanja, katerih pogostostin intenzivnost vedno bolj nara{-~a in se pogosto izvajajo popolnomanekaznovano.Izjavljamo,da je posameznikovo in kolektivno dostojanstvole utvara, ~e ne prepre~imo, da milijoni nesre~nihljudi trpijo zaradi lakote, kroni~ne podhranjenostiin pomanjkanja pitne vode, ~e dopustimo trpljenje milijonov ljudi, kiga povzro~ajo bolezni, pogojene z rev{-~ino, pomanjkanje hrane in pitne vodein ker nimajo dostopa do osnovnihzdravstvenih storitev, ~e neuspe{no {irimo idejo, da je vsakdoupravi~en do izobrazbe, pravi~no nagrajenegadela in pravilne informacije navpra{anja, ki ga zadevajo, ~e ne prepre~imo diskriminacije oseb innarodov, zlorabe `ensk in otrok, zapostavljanjastarej{ih in agresije do kulturnihskupin, njihove identitete in zanje relevantneokolice, ~e dopu{~amo ali kakor koli podpiramorasizem ali sovra{tvo do tujcev, ideolo{-ko, politi~no ali kulturno preganjanje aliprisilno emigracijo, ~e ne prepre~imo propadanja okolja, naravein samovoljnega izkoreninjanja vrst(biolo{ke raznolikosti),ISIS februar 2003
13N O V I C E ~e znanosti in tehnologije ne prilagodimo~loveku, tako da bosta slu`ili splo{nemuinteresu ~love{tva in predvsem v interesunajbolj o{kodovanih, ~e bomo za re{evanje razlik {e naprej uporabljalioro`je ali nasilje, namesto da gradimomostove strpnosti in konstruktivnekomunikacije.Verjamemo, da je le s spo{tovanjem in u~inkovitim uresni~evanjemindividualnega in kolektivnega~love{kega dostojanstva po vsemplanetu mogo~e dose~i mirno `ivljenje,socialno pravico, demokracijo, pluralizem,pravi~nost, bratstvo, kulturno raznolikostin ohranjanje narave in jih dokon~noustaliti kot naravne pravice, ki jihkot ~love{ka bitja moramo u`ivati in posredovatiprihodnjim generacijam, ima vsaka oseba eti~no dol`nost, da spodbuja~love{ko dostojanstvo in prevzameza{~ito dostojanstva osebe in tudi dol`nost,da deluje proti njegovim kr{itvamin jih naznani, je nujno potrebno, da vsaka dr`ava ~imprej podpi{e in ratificira Pogodbo o fitogenetskihvirih v zvezi s prehrano in agrikulturoter spodbuja pravi~no razdelitevugodnosti.Dajemotrdno obljubo, da bomo spodbujali razvoj vedenja, ki ~love{ko dostojanstvopojmuje kot splo{ni temelj za `ivljenje vmiru, prostosti, svobodi in avtonomiji,temelj, ki mora biti dedi{~ina za prihodnjegeneracije, odlo~no usmeritev v novo svetovno ureditev,ki temelji na vzajemnem sodelovanju,deljeni odgovornosti, pravi~nosti insolidarnosti, da se kon~a beda ljudi, kotje socialna nepravi~nost, lakota in rev{-~ina, ekonomske nesre~e, brezposelnost,kulturno, ideolo{ko ali religiozno zatiranje,nepismenost, socialno izklju~evanje,oboro`eni spopadi, vojne in nasilje, za{~ito pravice vsakega ~love{kega bitjado osnovne prehrane in zdravstvenegavarstva, tako da podpremo kakr{na kolisredstva, ki bodo zagotovila to pravico inda omogo~imo pravi~nost dostopa doprednosti, ki jih prina{ata znanstveni intehnolo{ki napredek na podro~ju prehranein zdravstvenega varstva, za{~ito okolja, narave in biolo{ke raznolikostiin osredoto~anje na takoj{njo odpravo{kode, ki je bila doslej storjena temtemeljnim danostim, sprejem ukrepov in proaktivno ravnanje- naj bo individualno, kolektivno, dru`benoali politi~no - ki je potrebno, da sekon~ajo vse razli~ne oblike nasilja invzpostavi u~inkovito spo{tovanje dostojanstva~love{kih bitij kot nastajajo~anova kultura, ki je neodtujljiva, nujen poziv vladam, da takoj izvr{ijo -brez kakr{nih koli opravi~il - ukrepe indejanja, ki so potrebna, da bo ta obljubau~inkovita, {iritev te obljube na vse mo`ne na~ine {irjenja,zlasti preko odborov in/ali nacionalnihkomisij za bioetiko, med vse prebivalstvona planetu in zahtevo, da seupo{teva in izvr{i.Gijon ([panija), 4. oktober 2002II. konferenca o bioetikiVZAJEMNA SLOVENSKIMPORODNIŠNICAM PODARJAFOTOTERAPIJSKE LUČI ZAZDRAVLJENJE ZLATENICEVzajemna zdravstvena zavarovalnicaje v sklopu donatorske akcije Lu~keza na{e ljub~ke vsem slovenskim porodni{nicampodarila 14 svetilk za fototerapijo,ki se uporabljajo za zdravljenje zlatenicepri novorojen~kih. Nalo`ba, vredna10 milijonov tolarjev, je le ena izmed mnogihv nizu donatorskih dejavnosti te najve~jeslovenske zavarovalnice za prostovoljnazdravstvena zavarovanja, s katerimi si prizadevaizbolj{ati raven medicinskih storitevin zdravstvene varnosti Slovencev. V Vzajemniso se odlo~ili, da bodo z donacijo sodobnihtehnolo{kih lu~i pomagali porodni-{nicam, da bodo la`je zdravile nedono{en~kein novorojen~ke ter jih obvarovale predzlatenico. Zlatenica je pri novorojen~kih zelopogost pojav, ki se pojavi pri skoraj polovicinovorojenih otrok.@e v letu 2000 je Vzajemna osmimzdravstvenim domovom, domu upokojencevCelje in Onkolo{kemu in{titutu Ljubljanapodarila deset defilibratorjev. NA SPLET NAMESTOV AMBULANTORezultati obse`ne raziskave, ki so jomed prebivalstvom zvezne dr`ave nanovi celini izvedli strokovnjaki za raziskavojavnega mnenja, pri~ajo, da postaja“Cyber Doctor” vse bolj obetaven in priljubljen,zaupanja vreden zaveznik, zavetnik, pomo~nik,zlasti pa svetovalec modernega ~loveka.Ameri~ani so navdu{eni nad virtualnimzdravnikom predvsem zato, ker je vedno dosegljiv,veliko bolj izobra`en in razgledan odklasi~nega zdravnika, ima na voljo dovolj ~asa,podatkov in virov informacij, je potrpe`ljivin prijazen do pacienta - slednji ga poi{~ein se od njega poslovi, kadar in kakor sam ho-~e, obenem pa je tudi cenej{i in veliko bolj ekspeditiven.Kadar ga ne potrebuje{, ga preprostoizklju~i{. Podobne prednosti virtualnegazdravnika v zadnjih letih za~enjajo vse bolj cenititudi uporabniki zdravstvenih storitev nastari celini. Njegova velika prednost je tudi vtem, da mimogrede prosvetljuje, vzgaja in navdu{ujeza zdravo `ivljenje, na da bi zato zahtevalogromen prora~una za izvajanje preventivnedejavnosti. Kljub na{tetim prednostimvirtualnega zdravnika pa se klasi~ni, realni medicinivsaj zaenkrat {e ni treba bati, da bi izgubilapomen v tekmi s porajajo~o se konkurenco.Gotovo pa bosta, upo{tevajo~ aktualne razmere,oba tipa “zdravnikov” odslej gotovo posvetilave~ pozornosti svojim primerjalnim inkonkuren~nim prednostim. K slednjim nedvomnosodi tudi ~love{ka toplina, razumevanjein so~utje - na{tete elemente v skladu s {tevilnimiraziskavami v razvitem svetu uporabnikinajbolj pogre{ajo pri svojem zdravniku izmesa in kosti - tradicionalnemu, klasi~nemuzdravniku. Prvi obiski pri virtualnem zdravnikuso se za~eli v 90. letih. Lata 1996 je mo`ev belem v virtualni ordinaciji samo v ZDA obiskalokar 7,8 milijonov odraslih Ameri~anov,dve leti kasneje je njihovo {tevilo naraslo na 22milijonov, v letu 2000 pa je bilo klikov z mi{kona naslovih spletnih zdravnikov `e ve~ kot 34milijonov. In kak{no prihodnost napovedujejostrokovnjaki in poznavalci virtualnemuzdravljenju? V naslednjih letih naj bi {e okrepilosvojo vlogo in pove~alo svoj tr`ni dele`,tako da bi do leta 2005 v razvitem svetu predstavljaloposel, vreden najmanj dve milijardiameri{kih zelencev.nmVir: CNNfebruar 2003 ISIS