glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A105Tatjana Fink, univ. dipl. soc., je predstavilaposlednjo `ivljenjsko voljo (Living Will- LW).LW je pismena izjava bolnika, podpisanas strani dveh pri~. Z njo bolnik dolo~i svojemuosebnemu zdravniku in drugimzdravstvenim delavcem ter svojcem, kak{nemetode zdravljenja ne `eli prejemati, ko sesam ne bo ve~ sposoben jasno izraziti zaradimentalne ali fizi~ne nesposobnosti. LW nenalaga zdravniku ni~ nezakonitega in je nemoremo izena~iti z evtanazijo.Gill O’Shea, socialna delavka, je predstavilaobravnavo svojcev umirajo~ih v hospicusv. Kri{tofa. Tam zdravnik `e ob sprejemubolniku nari{e dru`insko drevo. Dru`inaje sistem. Karkoli se zgodi enemu ~lanu,vpliva na ostale ~lane. V ~asu terminalne boleznise v dru`ini pojavijo te`ave pri komunikaciji,motena je ustaljena dru`inska rutina,pojavi se atmosfera strahu in negotovosti,prihajajo~i negovalci predstavljajo {enadaljnjo motnjo, pojavi se strah pred finan~nonegotovostjo in iz~rpanost. Dru`inski~lani so glavni negovalci, zato je zanje `ivljenje“na ~akanju”. Pogosto imajo ob~utkenemo~i, `e vnaprej `alujejo in so negotoviglede prihodnosti. ^e umirajo star{i, tudimajhni otroci potrebujejo jasna sporo~ila.Zagotovimo jim, da se ni~ ne dogaja zaradinjihove krivde. Omogo~imo jim razli~ne na-~ine komunikacije: risanje, poslu{anje glasbein telesno dejavnost, posebno takrat, ~e~utijo jezo. Za delo z otroki je potrebno velikopoguma, obi~ajno nam zmorejo napakeodpustiti. Otroci potrebujejo na{e spo-{tovanje. Dajmo jim mo`nost, da izrazijosvoja ~ustva.Prof. dr. Onja Tekav~i~ Grad, univ. dipl.psih., je predstavila temo Tudi `alovanje pomaga.@alovanje je individualen, enkratenin intimen proces, ki ga ne smemo spravljativ sheme, po katerih bi se morali `alujo~iravnati. Dopustiti moramo, da `alujo~i potujepo svoje, s svojim tempom, s svojim na-~inom in dose`e ravnovesje s svojimi oblikamivedenja. Lo~imo telesno, vedenjsko,~ustveno in duhovno komponento `alovanja.Najbolj{a pomo~ je razumevanje, dopu{~anjeindividualnih razlik, sprejemanjevseh ~ustvenih reakcij, tudi manj pri~akovanih,kot so jeza, bes, ob~utek krivde in zapu{~enosti.Pri spremljanju `alujo~ih je potrebnoznanje o tem, kdaj gre za ote`eno `alovanjein zahteva zdravni{ko oskrbo. Takojpo smrti nobena psihoterapija ni u~inkovita.@alujo~emu dajmo le kratek bolni{-ki stale`, dolgega absolutno ne.Janet Buchan, paliativna medicinska sestra- in{truktorica, je predstavila duhovnostv PO. Duhovnost je zelo te`ko opredeliti.Njen klju~ni del je iskanje smisla. Vera jeeden od na~inov izra`anja duhovnosti. Duhovnostje zakoreninjena v zavesti vsakegaposameznika. Lahko se manifestira v oblikinotranjega miru in mo~i. PO v hospicu odvsega za~etka vklju~uje tudi duhovno oskrbo.[tiri osnovne duhovne potrebe ljudi so: ljubiti in biti ljubljen, razumeti in biti razumljen, izbirati in biti izbran, odpustiti in da ti je odpu{~eno.Ali so te duhovne potrebe bolnikov zagotovljenetam, kjer delamo? ^e so te potrebezadovoljene, je ~lovek miren, zadovoljenin ustvarjalen. Bolniki vedo, da ni odgovorovna vpra{anja: Zakaj moram jaz tolikotrpeti ? Kaj se bo zgodilo, ko bom umrl?Pomembno je, da bolniki lahko spra{ujejo,da jih poslu{amo in sli{imo in da jim damovedeti, da so dragoceni.Kako mi sami skrbimo za duhovno rast?Kako poskrbimo zase? Ali si priznamo, dasmo neko delo dobro opravili? Ali sprejemamopozitivno povratno sporo~ilo sodelavcev,bolnikov in svojcev? Ali sodelavce v delovniskupini kdaj pohvalimo? Ali si upamopostaviti meje? Ali imamo osebno `ivljenjeizven delovnega mesta (dru`ina, ustvarjalnein sprostitvene dejavnosti)? Ali si upamoizra`ati svoje osebne ob~utke in se pogovorimos sodelavci o te`kih primerih? Skupinskodelo je dober na~in, da poskrbimo zase.Ne pozabimo na humor.Vsa pohvala velja Slovenskemu dru{tvuhospic in {tevilnim prostovoljcem hospicaza odli~no organizacijo seminarja. [koda, damed udele`enci ni bilo ve~ dru`inskih zdravnikov,ki so pomembni ~lani delovne skupinePO. Sporo~anja slabe novice in PO seje mo`no nau~iti. ^e tega ne zna{, lahko stori{mnogo zdravstvenih napak.Delo z umirajo~imi, njihovimi svojci in`alujo~imi zahteva veliko znanja in mo~i.V~asih tudi mi sami potrebujemo pomo~ljudi, ki hodijo po skrivnostnih poteh umiranjain `alovanja. Pomembno je najti smiselsvojega dela in poskrbeti zase, da lahkovztrajamo tudi v najte`jih situacijah. Takasre~anja so edinstvena prilo`nost za izmenjavoizku{enj in navezovanje trdnej{ih vezimed nami. Na tem sre~anju smo dobili dobrovzpodbudo za skupinsko delo, ki je edinapot do celostne obravnave bolnika. februar 2003 ISIS