glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

102S T R O K O V N A S R E Č A N J AUsposabljanje radiolo{kih in`enirjevs podro~ja mamografije - IIKristijana Hertl, Miljeva Rener, Mojca Sen~arRak dojke je v svetu in pri nas najpogostej{irak pri `enskah in zajemapribli`no eno petino vseh rakov.[tevilo zbolelih za rakom vsako leto nara{~a.V Sloveniji je leta 1998 na novo za rakom dojkezbolelo 899 `ena, 76 odstotkov je bilo starej{ihod 50 let. Vedno ve~ raka je odkritega vzgodnjem stadiju, ko je tumor {e manj{i in jebolezen omejena le na dojko. Leta 1985 je bilotakih primerov 36 odstotkov, leta 1998 pa `e48 odstotkov. Prognoza bolezni in pre`ivetjesta poleg drugih dejavnikov odvisna tudi odvelikosti tumorja. Tu igra pomembno vlogoprav mamografija, ki lahko odkrije manj{e tumorje,{e preden postanejo klini~no tipni.V Sloveniji {e nimamo t. i. “organiziranegapresejanja oziroma screeninga raka dojk”,kot ga poznajo nekatere, predvsem nordijskedr`ave. Presejanje raka dojk pomeni poimenskopisno vabljenje vseh `ena v dolo~enistarostni skupini na preventivno mamografijo,navadno brez klini~nega pregleda, vdveletnih presledkih.Glede na to, da je Slovenija trenutno v fazipriprave na organizirano presejanje raka dojke,je Europa Donna - slovensko zdru`enjeza boj proti raku dojk, v sodelovanju s Kodakomin s finan~no pomo~jo Astra Zeneca,organizirala te~aj in delavnico za radiologez naslovom “Fit for screening”, ki sta potekala18. in 19. decembra 2002 v Ljubljani.[tevilo udele`encev je bilo omejeno. Te~aj sovodili vodilni strokovnjaki na podro~ju diagnostikebolezni dojk iz National Expert andTraining Center for Breast Screening, AcademischZiekenhuis, Nijmegen, Nizozemska:Dr. Jan Hendriks - specialist radiolog,Henny Rijken - in`enir radiologije, prof. RolandHolland - specialist patolog.Te~aj je bil razdeljen v dva dela. V prvemdelu smo poslu{ali razli~na predavanja, drugidel pa je bil namenjen prakti~nemu izpopolnjevanjuv od~itavanju mamogramov.Prvi dan smo najprej vsak sam, nato pa vsiskupaj pregledali ~ez 100 mamogramov `ena,pri katerih je bil ob naslednjem slikanjudojk odkrit intervalni karcinom. Del odkritihkarcinomov je nastal na novo, del pa je bilob zadnjem slikanju spregledan. Ob natan~nempregledu spregledanih karcinomov smona predhodnih mamogramih posku{ali odkrivatiprve, {e slabo izra`ene mamografskeznake razvijajo~ega se tumorja.Naslednji dan smo sami pregledali ve~ kot100 mamogramov, vzetih iz vsakodnevnegapresejanja na Nizozemskem, med katerimi jebilo tudi okrog 20 odstotkov skritih karcinomov.Ob zaklju~ku samostojnega dela smo rezultateobdelali {e pod strokovnim vodstvom.Poleg prakti~nega dela smo poslu{ali tudi nekajzanimivih predavanj v zvezi z organizacijoin problemi presejanja na Nizozemskem.S presejanjem v vsej dr`avi so pri~eli `e leta1989. S pisnim vabilom povabijo vsake dveleti vse `ene v starosti od 50 do 74 let na preventivnomamografijo. Prva leta so vklju~evalitudi klini~ni pregled, ki so ga kasneje opustili,ker po njihovih izra~unih ni bistvenodoprinesel k zgodnji diagnostiki. Ob prvem obiskuslikajo v obeh standardnih projekcijah (CCin MLO), ob naslednjih slikanjih pa ve~inomale v projekciji MLO.@ene slikajo v 62 mobilnih enotah {irom Nizozemske,ki se nahajajo v kamionskih kontejnerjih.Radiolo{ki in`enirji slike odnesejo v 24centralnih enot, kjer jih radiologi od~itajo. Vsakmamogram neodvisno od~itata dva radiologa.S tem dose`ejo ve~jo zanesljivost oziroma manjspregledanih karcinomov. V zadnjem ~asu pospe{enouvajajo CAD (computer assisted diagnosis).To je program za dodatno ra~unalni{-ko obdelavo prej digitaliziranih mamogramov,kar {e dodatno zni`a odstotek spregledanih karcinomov.V naslednjih letih imajo namen prenehatis klasi~nim slikanjem na rtg-filme terpreiti na popolnoma digitalizirano obliko mamogramov.Poleg la`je obdelave in shranjevanjatakih mamogramov naj bi bila manj{a tudikoli~ina rtg-`arkov ob slikanju.Ve~ina radiologov, ki se ukvarjajo z diagnostikobolezni dojk, je redno zaposlenih v enemod diagnosti~nih centrov. Ukvarjajo se z nadaljnjodiagnostiko klini~no netipnih sumljivihsprememb, odkritih s presejanjem, in z nadaljnjodiagnostiko klini~no tipnih sprememb.Poleg rednega dela po individualni pogodbiod~itavajo {e mamografije v okviru presejanja,ki jih vsako jutro prinesejo iz mobilnih enot.Tako od~itajo vsaj od 3.000 do 5.000 mamogramovna leto, kar je pogoj za ohranitev ravniznanja in izku{enj, eksperti pa {e precej ve~.So~asno od~itavanje presejalnih mamografijin po potrebi tudi kasnej{a nadaljnja diagnostikasumljivih sprememb jim nudi izrednopomembno povratno informacijo.Zanimiva je bila tudi analiza, ki jo je prikazaldr. Hendriks po ~lanku dr. Sicklesa, objavljenemv reviji Radiology leta 2002. Specializiraniradiologi, ki se ve~ino ~asa ukvarjajo le zdiagnostiko bolezni dojk, v primerjavi s splo-{nimi radiologi odkrijejo ve~ karcinomov vzgodnej{i fazi ter imajo ni`ji “recall rate”.Dr. Holland je razlo`il pogled patologa narazvoj raka od predkanceroze preko in situkarcinoma do invazivne oblike. Velikost odkritegatumorja je v tesni povezavi z raz{irjenostjobolezni ob diagnozi. ^im manj{i jetumor, manj{i je odstotek verjetnosti, da jebolezen `e raz{irjena, s tem pa je tudi prognozabolezni bolj{a.Radiolo{ki oddelek v univerzitetni bolni{niciv Nijmegenu je zadol`en za {olanje in za stalnoizpopolnjevanje vseh radiologov, radiolo{-kih in`enirjev in patologov, ki se ukvarjajo spresejanjem dojk na Nizozemskem. G. Rijkenje zadol`ena za organizacijo {olanja radiolo{-kih in`enirjev. Zavedajo se namre~, da je kakovostnood~itavanje mamogramov v velikimeri odvisno tudi od kakovosti samega mamograma.Izredna pomembna je poleg ostalihtehni~nih zahtev tudi pravilna nastavitevdojke (pozicija) in kompresija ob slikanju. Znjo dose`emo zadostno razprtje tkiva dojke terzadosten prikaz vseh struktur do prsne stene.To je predpogoj za natan~no oceno mamogramain izklju~evanje patologije.S kakovostno izvedenim te~ajem smo bilizelo zadovoljni. Zanimivo in pou~no je bilosli{ati mnenje in izku{nje strokovnjakov iz dr-`ave, ki ima `e ve~ kot 10 let vzorno organiziranopresejanje dojk.ISIS februar 2003