46A K T U A L N Odelovne obveznosti. Kr{itve delovnih obveznosti dolo~ajo ta zakon,splo{ni akt oziroma kolektivna pogodba. Za kr{itev dol`nosti in delovnihobveznosti je delavcu mogo~e izre~i enega od naslednjih disciplinskihukrepov: javni opomin, denarno kazen, prenehanje delovnegarazmerja. Prenehanje delovnega razmerja se izre~e za huj{ekr{itve dol`nosti in delovnih obveznosti, ki se nana{ajo tudi na kr-{itev predpisa o varstvu pred po`arom, eksplozijo, elementarniminesre~ami in {kodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnihmaterialov, ter dolo~b splo{nega akta oziroma kolektivne pogodbe,za kr{itev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnihsredstev in `ivljenjskega okolja, za motenje enega ali ve~ delavcevv delovnem procesu, ki izrazito ote`uje izpolnjevanje delovnihobveznosti. Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izre~e tudiza druge huj{e kr{itve delovnih obveznosti, dolo~enih z zakonom insplo{nih aktom oziroma kolektivno pogodbo. V istem zakonu je tudizapisano, da je delavca mogo~e za~asno odstraniti z delovnega mestapri delodajalcu ali iz organizacije v primerih in pod pogoji, dolo~enimis splo{nim aktom oziroma kolektivno pogodbo v skladu zzakonom. Kadar stori delavec s svojim ravnanjem huj{o kr{itev delovneobveznosti, s katero neposredno ogro`a `ivljenje ali zdravjedelavcev ali drugih oseb oziroma kadar ogro`a materialna sredstvave~je vrednosti, ga lahko poslovodni organ oziroma delodajalec alidrug poobla{~eni delavec s pisnim nalogom odstrani z delovnegamesta ali iz organizacije, s tem, da mora ta nalog v treh dneh predlo`itipristojnemu organu, ki je dolo~en s splo{nim aktom oziromakolektivno pogodbo. Delavca je mogo~e odstraniti z dela tudi v drugihprimerih in pod pogoji, dolo~enimi s splo{nim aktom oziromakolektivno pogodbo.Zakon o delovnih razmerjih (6) v poglavju o odgovornosti zadelovne obveznosti govori, da je delavec disciplinsko odgovoren zakr{itev delovnih obveznosti, ki jih dolo~ajo zakon, kolektivna pogodbaoziroma splo{ni akt. Disciplinski ukrep prenehanja delovnegarazmerja se lahko izre~e za vse huj{e kr{itve delovne obveznosti,dolo~ene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splo{nim aktom,~e je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogro`eno `ivljenje in zdravjedelavcev ali drugih delovnih ljudi, povzro~ena ali bi lahko bilapovzro~ena ve~ja {koda, ogro`en ali bi lahko bil bistveno moten delovniproces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako druga~ebistveno ote`eno poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Izvr{itevdisciplinskih ukrepov, denarne kazni in prenehanja delovnegarazmerja se lahko pogojno odlo`i najve~ za dobo enega leta.Pogojno odlo`ena izvr{itev disciplinskega ukrepa se lahko prekli~e,~e delavec stori v ~asu iz prej{njega odstavka huj{o kr{itev delovneobveznosti ali ~e neupravi~eno odkloni zdravljenje stanja zasvojenosti,ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti.V poglavju o prenehanju delovnega razmerja pi{e, da delavcupreneha delovno razmerje tudi, ~e ob sklenitvi delovnega razmerjazamol~i ali da neresni~ne podatke, ki so pomembni za opravljanjedela, za katero je sklenil delovno razmerje, in da mu delovno razmerjepreneha, ~e mu je izre~en disciplinski ukrep prenehanja delovnegarazmerja.Tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih (7), ki je bil objavljenv Uradnem listu {t. 42/2002 in bo za~el veljati 1. 1. 2003, je vpoglavju Obveznosti delavca dolo~ilo, da mora delavec vestno opravljatidelo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,v ~asu in na kraju, ki sta dolo~ena za izvajanje dela, upo{tevajeorganizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Delavec mora spo-{tovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivoopravljati delo, da zavaruje svoje `ivljenje in zdravje ter `ivljenje inzdravje drugih oseb. V poglavju o izredni odpovedi je zapisano, dadelodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ~edelavec kr{i pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerjain ima kr{itev vse znake kaznivega dejanja ter ~e delavec naklepnoali iz hude malomarnosti huje kr{i pogodbene in druge obveznostiiz delovnega razmerja.Seveda je odgovornost za delovne obveznosti opredeljena tudi vinternih pravilnikih o delovnih razmerjih. Tako je npr. v Pravilnikuo delovnih razmerjih ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. zapisano,da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izre~e tudi za kr-{itve, ~e delavec kr{i predpise o varstvu pred po`arom, eksplozijo,elementarnimi nesre~ami, ~e kr{i predpise in opusti ukrepe za varstvodelavcev in ~e moti enega ali ve~ delavcev v delovnem procesu,kar izrazito ote`uje izpolnjevanje delovnih obveznosti. Ukrep prenehanjadelovnega razmerja se lahko izre~e tudi za naslednje kr{itve:prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkoti~nihsredstev ali u`ivanje alkohola ali narkoti~nih sredstev med delomter povzro~anje nereda ali pretepa. Delavca je mogo~e za~asnoodstraniti z delovnega mesta, ~e je zoper njega uveden disciplinskipostopek zaradi huj{e kr{itve delovnih obveznosti, za katero se lahkoizre~e ukrep prenehanja delovnega razmerja, ali pa, ~e s svojimravnanjem ogro`a svoje `ivljenje ali zdravje ter `ivljenje ali zdravjedrugih oseb, materialna sredstva ve~je vrednosti ali ~e bi njegovaprisotnost ogrozila nemoten in varen potek delovnega procesa aliposlovanja.Vinjena oseba s svojim nenadzorovanim ravnanjem povzro~amotnje v delovnem procesu podjetja, ker negativno vpliva na po-~utje zaposlenih, kakovost njihovega dela, njihovo storilnost ter varnostin nenazadnje tudi na zdravje. Iz tega izhaja, da ima problematika{ir{e razse`nosti, zato jo je nujno potrebno celovito obravnavatiin poskrbeti za sistemsko re{itev.Z vidika varnosti in obvladovanja tveganj prisotnosti alkohola vpodjetju predstavlja dolo~eno prikrito gro`njo, saj njegovo u`ivanjein s tem povezan pojav vinjenosti pomeni novo tveganje v poslovnemprocesu podjetja. Poleg tega je v podjetjih, kjer se pojavljaproblematika vinjenosti zaposlenih, zaznati vzporedno problematiko:pove~ano odsotnost z dela, ve~je izrabe bolni{kega stale`a, zamujanjena delo, slab{anje odnosov med zaposlenimi, slab{anje ugledapodjetja, nastanek raznih {kodnih primerov, ve~ji odstotek nezgodpri delu, pojavljajo pa se seveda tudi problemi pri vodenju inorganiziranju delovnih procesov. Veliko vlogo pri re{evanju problematikealkohola v delovnem okolju ima tudi slu`ba, ki skrbi zavarnost objektov in premo`enja, saj je zadol`ena za izvajanje nadzoranad vsemi dogajanji na varovanem objektu, torej tudi nadzoranad obna{anjem in vedenjem zaposlenih. Zmanj{evanje tveganj seza~ne `e pri sami vzgoji zaposlenih in vzpostavljanju pravil obna{anjana varovanem objektu, ki so ponavadi zapisana v hi{nem redu.Vnos in u`ivanje alkohola morata biti strogo prepovedana, vsakazloraba pa najstro`je sankcionirana. Vsaka izjema oziroma odstopanjaod hi{nega reda lahko pomenijo zlorabo zaupanja podjetja,kar dolgoro~no prina{a negativne posledice.Evropska listina o alkoholu dolo~a, da imamo vsi ljudje pravico,da smo v dru`inskem, dru`abnem in delovnem okolju zavarovanipred nezgodami, nasiljem in drugimi negativnimi posledicami, kijih povzro~a u`ivanje alkohola. Dr`ave, ki so sprejele listino, tudiISIS februar 2003
47A K T U A L N OSlovenija, so dol`ne pripraviti in izvajati tak{no zakonodajo, ki bo karnajbolje zagotovila izvajanje te pravice. (8) V delovnem okolju naj bitorej dosegli, da ne bi prihajalo do nezgod, nasilja in drugih {kodljivihposledic rabe alkohola. To je resno vpra{anje, s katerim se v bolj razvitihokoljih ukvarjajo `e desetletja. Pri tem sistemati~no ugotavljajoekonomsko {kodo, povezano z rabo alkohola, posledice dostopnostialkohola na delovnem mestu, vpliv sodelavcev, ki u`ivajo alkoholnepija~e, in tudi bolj specifi~ne teme, kot je samoocenjevanje pivskihnavad pri uspe{nih mo{kih itd. Seveda moramo imeti pri tem na~rtovanoalkoholno politiko, pri kateri moramo najprej odgovoriti na vpra-{anje dostopnosti alkoholnih pija~ na delovnem mestu (9).Vsak zaposleni mora imeti nedvoumno informacijo o tem, ali jeu`ivanje alkoholnih pija~ v njegovem podjetju dovoljeno ali ne. ^eseveda dobro preberemo vso citirano zakonodajo, je odgovor jasenin dileme ne bi smelo biti. Pitje v delovnem procesu je absolutnoprepovedano in tu ne more biti nikakr{nih izjem, kot npr., da je pitjev sobi vodstvenih delavcev dovoljeno, da je pitje v obratu dru`beneprehrane dovoljeno itd.Natan~no mora biti tudi dogovorjeno, kak{en je postopek ugotavljanjaalkoholiziranosti na delovnem mestu. V nekaterih delovnihsredinah so `e sprejeli posebne pravilnike o odreditvi in izvajanjupreizkusa alkoholiziranosti v izdihanem zraku oziroma vplivamamil ali psihoaktivnih sredstev. Seveda je najprej potrebna ustreznapravna ureditev, ustrezen pravilnik o delovnih razmerjih, ki dolo~a,kaj so huj{e kr{itve, med njih uvr{~a tudi delo v vinjenem stanjuali pod vplivom psihoaktivnih snovi, njihovo prina{anje ali pomo~pri tem, u`ivanje alkohola oziroma psihoaktivnih snovi meddelovnim ~asom in da se za tako huj{o kr{itev lahko izre~e ukrepprenehanja delovnega razmerja. Testiranje naj se izvede vedno, kadarobstaja sum na alkoholiziranost oziroma vpliv psihoaktivnihsredstev, pri vsaki nezgodi pri delu, pa tudi pri nevarnih dogodkih,ki so imeli za posledico le materialno {kodo. Preizkus vedno zahtevanadrejeni delavec, ki je tudi odgovoren za varnost in zdravje pri deluvseh svojih podrejenih in ki svojo zahtevo tudi sporo~i ustreznemuizvajalcu analize. Ustrezni izvajalec je poobla{~eni delavec, ki imaustrezno izobrazbo in pooblastilo. Lahko je pogodbena slu`ba varovanja,lahko pa pri tem sodeluje tudi zdravnik medicine dela. Pripreizkusu naj bi bil vedno prisoten nadrejeni, ki je zahteval preizkus,delavec, ki izvaja preizkus (slu`ba varovanja itd.), v primeru,ko gre za nezgodo pri delu, pa tudi varnostni in`enir oziroma delavec,ki je poobla{~en za varstvo pri delu. Za sam preizkus je potrebno,da so izdelana stroga navodila, ki jih vsi delavci poznajo, in da sevodi zapisnik, ki ga na koncu vsi, vklju~no s preizku{ancem, tudipodpi{ejo. ^e delavec odkloni podpis zapisnika iz razloga, da se nestrinja z rezultatom, se {teje, da je pod vplivom alkohola oziromapod vplivom psihoaktivnih substanc. Prav tako se tudi {teje, da jedelavec pod vplivom alkohola, ~e ka`e alkoholne motnje in odklonipreizkus alkoholiziranosti. Za izvajanje preizkusa alkoholiziranosti,vpliva mamil oziroma psihoaktivnih sredstev v podjetjih, kjernimajo ustrezno izobra`enih delavcev oziroma strokovnega osebja,se sklenejo pogodbe s poobla{~enimi organizacijami za opravljanjeteh storitev. ^e je s preizkusom ugotovljeno, da je delavec pod vplivomalkohola, ali ~e se z zdravni{kim pregledom ugotovi, da je podvplivom mamil ali psihoaktivnih sredstev, se delavcu ne dovoli, dabi opravljal delo oziroma z njim nadaljeval, in se ga za~asno odstraniz delovnega mesta, zoper njega pa poda zahteva za uvedbo postopkazaradi huj{e kr{itve delovnih obveznosti. Vinjeno osebo moramoodstraniti z delovnega mesta ter poskrbeti za varno pot dodoma. Zavedati se je namre~ treba, da vinjene osebe ne smemo odstranitiz delovnega mesta, ne da bi poskrbeli za njeno varnost napoti domov. Najpametneje je, da podjetje dolo~i nekoga, ki ga pospremido doma in na ta na~in prepre~i morebitno nadaljnjo {kodo,ki bi jo lahko alkoholizirani povzro~il s svojim nekontroliranim ravnanjem.V primeru, da imamo opravka s kroni~nim u`ivalcem alkohola,moramo poskrbeti za njegovo zdravljenje in mu kar najboljpomagati, da prebrodi krizo in nadaljuje z normalnim `ivljenjem.Enako se ravna tudi v primeru odklonitve preizkusa z alkotestomali zdravni{kega pregleda. Postopki preizku{anja alkoholiziranostioziroma dela pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih sredstevter rezultati teh postopkov so zaupni, zato je potrebno ravnati v skladuz zakonom o varovanju osebnih podatkov.Posebno v zadnjih letih se vse ve~ uporabljajo tudi postopki za testiranjena psihoaktivne substance oziroma mamila. Ta postopek senajpogosteje uporablja `e pri sprejemu na delo. Pri sprejemu na delokandidat za delo opravi razgovor v kadrovski slu`bi, kjer `e izve zasklep podjetja o testiranju na psihoaktivne substance oziroma mamilazaradi same narave dela. ^e kandidat te pogoje sprejme, opravi nanaslednji stopnji pregled v ambulanti medicine dela. Pred pregledomizpolni vpra{alnik, ki vsebuje tudi vpra{anja o u`ivanju psihoaktivnihzdravil in mamil. Nato med pregledom pri zdravniku prebere in podpi{eizjavo, da je seznanjen z odvzemom telesnih teko~in v namen omenjenegatestiranja in da se z njim strinja. Z rezultati testiranja podjetjeni seznanjeno, vendar v primeru pozitivnega izvida delavcu ne izdamopozitivnega zdravni{kega spri~evala. V primeru, da se pacient spostopkom ne strinja in ne podpi{e izjave, je to prakti~no enako pozitivnemuizvidu in ne dobi pozitivnega zdravni{kega spri~evala.seznanitev z nameroza testiranje vkadrovski slu`bi(podpis privolitve)podpis izjaveo privolitvi v testiranjev ambulantiizdaja zdravni{kegaspri~evala (kjer jevrednoten tudiopravljen test)tpozitiven testodklonitevprekinitev postopkaza zaposlitevnegativno zdravni{kospri~evalo, razenv izjemnih primerih(npr. vklju~itviv metadonski program terpozitivno mnenje terapevta)Predhodno testiranje na droge (psihoaktivne snovi).......................................................................februar 2003 ISIS