glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

122RECENZIJAje{ nekaj trenutkov, da se ti o~i privadijo navso {aro, ki jo zagleda{, in {ele postopno za~ne{lo~evati posamezne izdelke med seboj.Posebna arhitektonska zna~ilnost ulice je severnidel, ki ga tvori realsocialisti~na stavbamariborskega Stavbarja, neko~ mogo~negagradbenega podjetja “stare Juge”. Zgradbasicer pomembno tvori ulico, vendar je obvseh ostalih hi{kah in cerkvicah prav neposre~enspomenik nekega ~asa na otoku - ~asavoja{ke nadvlade na Lastovu. Na otokuso bile kar {tiri kasarne na{e biv{e skupneJLA, vojakov pa je bilo ve~ kot 3.000, sta nampovedala na{ “gazda” Mate in njegov sin -lastovski `upan Leone, ki je {e do prej{njegaleta nosil pri~esko kot ~lan rokovske skupineiz hipa{kih ~asov. Privla~nost kolesarjenjapo vasi Lastovo se pri~ne {ele na koncute glavne ulice, ki se kon~a z majhno kapelico.Od nje pelje proti cerkvi svetega Kuzmein Damjana ter osnovni {oli kratka ozkaulica, ki jo obdajajo stare hi{e z zna~ilnimilastovskimi dimniki ali fumari. Kar nekaj jihje praznih, saj so se prebivalci razselili po razli~nihkoncih sveta. Nekatere so prav zavidljivostare, saj je vas Lastovo leta 2000 praznovalatiso~letnico obstoja. Takrat so za~eli tudis programom Lastovo otok glasbe, ki je postaltradicionalno dru`enje glasbenikov s podro~jabluesa in jazza v za~etku avgusta. Medpoletjem je dejavna tudi folklorna sekcija, kiob~asno ob nedeljah nastopi na trgu predglavno cerkvijo s pokladarskim plesom, plesoms sabljami. Ples predstavlja boj proti Turkomin je podoben kor~ulski more{ki, vendardoma~ini tak{no opazko neradi sli{ijo.Danes na vsem otoku `ivi le {e 1.500 prebivalcev,v sami vasi pa manj kot 500. Starehi{e z zna~ilnimi fumari so tisti del vasi, zaradikaterega sem se po ozkih in strmih uli-cah Lastova vozil ve~krat. V ni`inskem deluvasi je “konoba” Ba~vara, ki je navti~ni turistiobi~ajno ne obiskujejo in je zato mnogobolj mirna in intimna kot “konobi” Tritonin Avgusta v Zaklopatici. Ba~varo vspodnjem delu Lastova priporo~am vsem tistim,ki radi jedo doma~o morsko hrano,pripravljeno na {tedilniku dru`inske kuhinjedoma~ina, in ljubijo predvsem doma~nostin pristnost, ne pa {tevilo zvezdic podnapisom imena restavracije ali hotela. Kottaka je bila tudi nam najbolj pri srcu in smov njej do`iveli ~udovite trenutke. Iz vinogradapri zadrugi pod vasjo, kjer iz vasi LastovoAvtor s ~lanico folklorne skupinein hkrati natakarico v “kafi~u”Mamilo...........................................Na{i fanti~i pri svetilniku Struga..............................................................................pelje cesta proti jugu otoka, se v popoldanskem~asu prika`e eden najlep{ih pogledov.To to~ko dose`emo na poti proti Skriveniluki, saj nas cesta pelje po klancu navzdolmimo policijskepostaje in oto{kezadruge prav narob omenjenega vinograda,kjer je vavgustu `ejo `emogo~e gasiti ssladkim grozdjem,dosegljivim kar sceste. Cesta protiSkriveni, kakor jokraj{e imenujejodoma~ini, je mednajbolj {irokimi invarnimi na Lastovu,predvsem zato,ker je ne obdajajojarki ali prepadi. Zakolesarja morda nemore biti najboljpriljubljena, saj ve-~inoma poteka povro~em soncu, zaradirazgibanostiarhipelaga pa te~egor in dol ter s temomogo~a kar primernorekreacijo.Po nekaj kilometrihdose`e svojonajvi{jo to~ko, in topri odcepu poti, kivodi na vrhove Lastova,med katerimije najve~ji Hum(417 m). Od tukajse razpre pogled najugovzhodni delotoka s Skrivenoluko, privla~nim zalivom, ki ga na ju`ni stranizastira vzpetina z velikim svetilnikomStruga, zgrajenim leta 1839. Le-ta daje pogleduposeben pe~at, opazovalec pa nehotedobi ob~utek veli~astnosti morja in njegoveprostranosti. Velja za enega izmed najstarej-{ih jadranskih svetilnikov in spominja na ~ase,ko so bile velike jadrnice ali parniki {e zeloodvisni od njega. Od tod in iz svetilnikovepe~ine lahko ob jasnem vremenu opazimocelo Palagru`o, vsekakor pa proti vzhodu se-`e pogled vse do Mljeta. Od tukaj do Skriveneje le {e slab kilometer, pot pa gre le navzdol.Ime Skrivena luka (ali Portorus) se ji dodobrapoda, saj so nesimetri~no razmetanein na videz redke hi{e posute in skrite v globokemzalivu. O estetiki hi{ ne bi posebejrazpravljal, vsekakor pa ima vsaka majhenISIS februar 2003