glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

100S T R O K O V N A S R E Č A N J AUsposabljanje radiolo{kih in`enirjevs podro~ja mamografije - IMilijeva RenerEvropska organizacija Europa Donna jes finan~no pomo~jo Kodaka razpisalanate~aj za usposabljanje radiolo{kihin`enirjev iz vzhodne Evrope s podro~ja mamografije.Izbrani so bili predstavniki Hrva{ke,Estonije, Litve, Poljske in Slovenije.Slovenijo sta zastopala radiolo{ka in`enirjaKatja ^ebulj in Ga{per Podobnik ter predstavnicaslovenske Europe Donne MiljevaRener, spec. radiolog.Tridnevno usposabljanje je potekalo vKodakovem tehnolo{kem in inovativnemcentru v pala~i San Lorenzo v Genovi od 14.do 16. novembra 2002.Predavali so vodilni evropski strokovnjakis podro~ja mamografije. Prvi dan je dr.Chris de Wolf predaval o zgodovini in o pomenukakovostnega mamografskega presejanjaza zgodnje odkrivanje raka na dojki,saj le kakovostno presejanje lahko zni`aumrljivost za 30 in ve~ odstotkov. Za palpacijoin samopalpacijo zni`anje umrljivosti nidokazano. Dr. Angelo Taibi je predaval o kakovostiposnetkov in o kontroli kakovosti.Drugi dan je prof. Rolland Holland predavalo zgradbi dojke in o mamografsko-patolo{kikorelaciji sprememb v dojkah. G.Henny Rijken je predavala o vlogi radiolo{-kega in`enirja pri diagnosti~ni in presejalnimamografiji. Imela je tudi prakti~no delavnico,kjer so radiolo{ki in`enirji izpopolnjevalitehniko pozicioniranja. Na koncu soskupaj ocenili mamografske slike, ki so jihudele`enci prinesli s seboj.Zadnji dan je dr. Nick Perry predstavilvlogo radiolo{kega in`enirja v presejalnihcentrih. Predstavnik vsake dr`ave je predstavilorganizacijo radiolo{kih in`enirjev,predstavniki Hrva{ke in Estonije pa so poro~alitudi o nedavni uvedbi presejanja(screeninga) v svojih dr`avah. Vsi udele`enciso poudarjali, kako pomembna je vloga radiolo{kegain`enirja pri zgodnjem odkrivanjuraka na dojki in so se zavzeli za izbolj{anjeodnosov med radiolo{kim in`enirjem,radiologom, kirurgom in patologom, saj sole-ti osnova za dobro delo delovne skupine.Celoten te~aj je spremljala tudi predsednicaEurope Donne Mary Buchanan, ena izmedpobudnic za izobra`evanje. Ob zaklju~kusmo se vsi udele`enci strinjali, da je bilprvi poskusni te~aj za radiolo{ke in`enirjeiz vzhodne Evrope izredno kakovosten inpou~en.Menim, da bi bilo zelo koristno, ~e bi sepodobnega te~aja udele`il kdo od strokovnjakov,ki odlo~ajo o organizaciji mamografskihcentrov pri nas, saj se v Sloveniji nenehnovrtimo v krogu. Dejstvo je, da je rakdojke tudi v Sloveniji najpogostej{i rak pri`enskah. Incidenca od leta 1950 nenehno nara{~a.Po podatkih Registra raka za Slovenijoje v letu 1999 zbolelo 1.046 bolnic. Le slabapolovica rakov (48 odstotkov) je bilaomejena, preinvazivnih rakov je bilo le 47.Izbolj{anje pre`ivetja in zmanj{anje umrljivostiza rakom dojke v razvitih de`elah pripisujejozgodnjemu odkrivanju raka inuvedbi dodatnega sistemskega zdravljenja.V Sloveniji se pre`ivetje bolnic z rakom doj-ke sicer nekoliko izbolj{uje, vendar je ostalopo letu 1989 do 1999 precej nespremenjeno.Med sedemnajstimi evropskimi de`elamise je Slovenija po zbolevanju za rakomdojk uvrstila v sredino, po pre`ivetju bolnicpa v podpovpre~je. @e iz povedanega je jasno,da pri nas {epa predvsem zgodnje odkrivanjeraka na dojki.Ne dr`i, da imamo zastarele mamografskenaprave - ve~ina mamografskih napravv Sloveniji je stara le nekaj let in tehnolo{kosodobna. Vendar nobena mamografskadiagnostika v Sloveniji ne izvaja celotnegaprograma kontrole kakovosti; {e najbolj seje temu pribli`al Onkolo{ki in{titut. V Slovenijiso {e vedno pogoste napake predvsempremajhen kontrast in podeksponirani mamogrami.Po podatkih ZVD iz leta 2001 precejmamografskih diagnostik v Sloveniji {evedno ne dosega minimalne priporo~enepo~rnitve. @e dolgo je znano (K. Young), dacentri z nizko povpre~no po~rnitvijo (1,2 inmanj) najdejo za polovico manj majhnih(pod 1 cm) rakov dojke. Relativno veliko {teviloartefaktov na posnetkih v Sloveniji tudipri~a o nekriti~nem odnosu do kakovosti.Pri vseh na{tetih postopkih je vloga radiolo{kegain`enirja klju~na, zato je pomembno,da je primerno izobra`en, izurjen in osve{~en.Razprava o {tevilnih drugih (po mojemmnenju predvsem organizacijskih) pomanjkljivostihv diagnostiki dojke pa bi presegalaokvir tega prispevka.Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.siISIS februar 2003