glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

39A K T U A L N Oti predpisov, ki opredeljujejo delo farmakoinformatorjev. Dejstvoje, da (naj bi) se z neustreznim pristopom sami izlo~ijo iz posla. Zeloradi pa bi videli, da bi se zdravniki zavedali, da lahko sami prilagodijoodnos do strokovnih sodelavcev farmacevtskih podjetij.16. ^e da, v kak{nem smislu?Odgovori tistih, ki mislijo, da bi morali spremeniti pravne podlageza delo farmakoinformatorjev, so se v glavnem nana{ali na vsebinonjihovih sporo~il in pogostnost obiskov. Najbolj si zdravniki`elijo neodvisnih strokovnih informacij, ki bi bolj jasno pokazale,ali je neko novo zdravilo bolj u~inkovito od `e obstoje~ega in v katerihprimerih. @elijo si tudi manj obiskov, {e posebej, ~e niso utemeljeni.Dejstvo je, da so klini~ne {tudije zelo velikokrat prilagojene pla~nikuraziskave, zato so pripravljene tako, da v kar najve~ji meri prikazujejodobrobit novega zdravila. Spremljanje strokovne literatureje seveda nujno, {e posebej nekatere tuje (npr. British NationalFormulary, Drug and Therapeutic Bulletin, Journal Watch, MedicalLetter, Prescrire, Arznei Telegramm ipd.).17. Katera farmacevtska industrija ponuja ve~jo strokovno koristv smislu svetovanja in ponujanja informacij o koristi zdravljenja(literatura, simpoziji, udele`ba na strokovnih sre~anjih)?Pri tem in naslednjem vpra{anju smo `eleli dobiti informacijo,kako gledajo zdravniki na “protiusluge”, ki jim jih nudita obe vrstiindustrije na eni strani, in resni~no kakovost informacij, ki jih predstavnikiobeh industrij sporo~ajo o svojih zdravilih.Tri ~etrtine (74,4 odstotka) zdravnikov priznava, da jim obe industrijinudita dolo~ene ugodnosti, med tistimi, ki dajejo prednosteni ali drugi, skoraj ni razlike. Generi~na industrija naj bi bila v 12,8odstotka primerov bolj radodarna pri ponujanju informacij o koristizdravljenja v smislu literature, simpozijev in udele`b na strokovnihsre~anjih ipd., kar je za 2,6 odstotne to~ke ve~ od originatorskihtovarn. Na{li so se tudi tisti, ki jim nobena vrsta industrije ni ponudiladovolj koristnih informacij; le-teh je malo, pa vseeno - 2,6 odstotka.18. Katera industrija daje bolj objektivne, nepristranske informacijeo zdravljenju posameznih bolezni (tudi stro{kovno)?Dobra polovica (53,5 odstotka) tistih, ki so odgovorili na vpra{anje,se je strinjala s trditvijo, da obe industriji “igrata fair play” napodro~ju farmacevtskega marketinga, in le 15,8 odstotka jih pravi,da nobena ne daje nepristranskih, objektivnih informacij. “Le” zato,ker smo prepri~ani, da so informacije, ki jih posreduje zainteresiranatovarna, najsibo generi~na ali originatorska, neobjektivne. Gledena komentarje pri 16. vpra{anju, kjer so nekateri zdravniki navajali,da se podjetja blatijo med seboj in da pretirano poudarjajo enostranskeinformacije, odgovorom pri tem (18.) vpra{anju ni mo~ verjetibrez zadr`kov. Sicer daje generi~na industrija dvakrat pogosteje boljnepristranske informacije kot originatorska (20,2 odstotka proti 10,5odstotka). To je tema, ki bi zahtevala bolj podrobno analizo.19. Menite, da naslednje institucije naredijo dovolj za promocijosmotrnej{ega predpisovanja? Ministrstvo za zdravje: dovolj - 5,2 odstotka odgovorov premalo - 81,7 odstotka to ni njihova naloga - 13,1 odstotka Medicinska fakulteta (dodipl. {tudij): dovolj - 7,8 odstotka premalo - 73,9 odstotka to ni njihova naloga - 18,3 odstotka Podiplomsko izobra`evanje MF: dovolj - 17,4 odstotka premalo - 76,5 odstotka to ni njihova naloga - 6,1 odstotka Zdravni{ka zbornica: dovolj - 7,8 odstotka premalo - 63,5 odstotka to ni njihova naloga - 28,7 odstotka Slovensko zdravni{ko dru{tvo: dovolj - 14,8 odstotka premalo - 52,2 odstotka to ni njihova naloga - 33 odstotkov In{titut za varovanje zdravja: dovolj - 6,1 odstotka premalo - 74,8 odstotka to ni njihova naloga - 19,1 odstotka Zavod za zdravstveno zavarovanje: dovolj - 37,4 odstotka premalo - 59,1 odstotka to ni njihova naloga - 3,5 odstotkaTu smo `eleli uvrstiti Zavod med tiste in{titucije, ki naj bi promoviralesmotrnej{e predpisovanje. Zajeli smo vse tiste velike in{titucije,ki aktivno posegajo v podro~je zdravstva, bodisi z izobra`evanjembodisi administrativno.Zavodu se pripisuje najve~ja pristojnost za to podro~je; da to nina{e podro~je, je ocenilo le 3,5 odstotka vpra{anih. Izgleda, da so zna{im delom tudi najbolj zadovoljni, saj so Zavodova prizadevanjaocenili za zadovoljiva v dobrih 37 odstotkih. Res pa jih ve~ina {e vednomeni, da bi lahko naredili na tem podro~ju {e ve~, kar brez dvomadr`i. Na Zavodu `elimo vzpostaviti sistem, ki bo omogo~al enostavnevpoglede v podatke o predpisovanju zdravil, pa naj bo to glede nazdravnika, bolnika ali zdravila.Ne moremo se izogniti oceni, da so bili anketiranci zelo (pretirano?)kriti~ni do omenjenih institucij. Pa vendarle dovolj za spremembe?20. Ali bi bili pripravljeni sprejeti na svetovalni pogovor strokovnjakaz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bi vam predstavilva{e osebne podatke o predpisovanju, in se z njim kriti~no pogovoritio morebitni spremembi predpisovalnih navad?82,8 odstotka vpra{anih je odgovorilo, da bi brez zadr`kov sprejeliZavodovega strokovnjaka in se z njim odkrito pogovorili o predpisovanjuzdravil. Na podlagi strokovne literature ocenjujemo, dabi tovrsten pristop znatno pripomogel k umiritvi rasti stro{kov zazdravila.11,2 odstotka vpra{anih bi jih sprejelo povabilo na pogovor, ~epravne zelo radi. Nikakor se o svojih predpisovalnih navadah ne bipogovarjalo 6 odstotkov vpra{anih. Ko bomo imeli tako sodelavciZavoda kot tudi zdravniki na tem podro~ju ve~ izku{enj, si lahkoobetamo manj odklonilnih stali{~.21. Prosimo, napi{ite nam, kako naj bi po va{em mnenju Zavodza zdravstveno zavarovanje obvladoval stro{ke za zdravila in kak-{nih pristopov naj se loti, da bo pri tem uspe{en.Vpra{anje je bilo zastavljeno {iroko, zato so bili tudi odgovorizelo razli~ni. Da bi bilo smiselno zdravnikom enkrat na leto sporo-~iti (individualno) listo predpisanih zdravil, smo prepri~ani tudi naZavodu. Zdaj `e delamo na tem, da bi lahko s~asoma zdravniki samifebruar 2003 ISIS