glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S KNJIŽNE POLICE125Erich Fromm: ^lovek za sebeMarjan Korda{Erich Fromm: ^lovek za sebe. Psiholo{-ka raziskava etike. Amalietti & Amalietti,Ljubljana 2002, 184 str. Prevod:Milan [trukelj.^e se prav spomnim, je bilo okoli leta1974, med sestopom z Male planine, nekjemed Pasjimi pe~inami in Sv. Primo`em. Janez(prof. Sketelj) se je pravkar vrnil od vojakovin mi pripovedoval o knjigi z naslovomBeg od svobode. “Ne morem razumeti,kako se je ta nenavadna knjiga zna{la v knji`nicahJLA hkrati s pogro{no partijsko literaturo,”je pripovedoval. Najbolj nenavadnopa se mu je zdelo, da je avtor, ErichFromm, protestantizem (zaradi koncepta opredestinaciji ~loveka) obravnaval precejbolj kriti~no kot pa katolicizem (zaradi konceptao svobodni volji ~loveka).Ker sem bil prav takrat sredi svojega raziskovanjakr{~anstva, sem si to knjigo (Bekstvood slobode, Nolit, Beograd, 1973) priskrbelin pogoltnil. O kr{~anstvu se sicer nisemnau~il ni~esar novega, a odprla so se mi novavrata v pojmovanje ~lovekove svobode.Erich Fromm je bil menda prvi filozof, ki jesistemati~no za~el razvijati koncept “svobodaza” (kot dvojnik koncepta “svoboda od”,ki ga je okoli leta 1942 postavil F. D. Roosevelt,predsednik ZDA). Nikoli ne bom pozabil,kako so me pretresle te misli (ki semjih spodaj iz srbohrva{~ine prevedel v sloven{~ino):... Lahko se sklicujem le na tisto, kar sempoudaril v poglavju, ki se ukvarja z mehanizmibega (od svobode, op. pis.): da ~lovekni ne dober ne hudoben, da ima `ivljenje sebilastno te`njo razvoja, {irjenja, izra`anjamo`nosti; da se posameznik zate~e v razdiralnostin hrepenenje po mo~i ali podrejanjuvselej takrat, ko je njegovo `ivljenje moteno,ko se po~uti izlo~enega ter ko je obsedens sumni~avostjo ali ob~utkom osamljenostiin nemo~i. ^e se ~lovekova svoboda razumekot svoboda za, ~e ~lovek zmore v popolnostiin odlo~no udejanjiti svoj osebnijaz, bodo odstranjeni bistveni vzroki njegovihdru`benih nagonov in nevarna bo samobolna ali nenormalna oseba. V zgodovini~love{tva se ta svoboda ni nikoli udejanjila,a je kljub temu predstavljala ideal, ki mu je~love{tvo ostalo zvesto, pa ~etudi ga je pogostoizra`alo v nejasnih in iracionalnih oblikah.Zato se nam ni treba ~uditi, ~e je v zgodovinitoliko nasilja in razdiralnosti. ...Tako kot Janez sem se tudi jaz za~el spra-{evati, kako je mogo~e, da se v samoupravnem(in seveda neuvr{~enem) socializmutako sistemati~no prevaja tako nenavadenavtor. (1) Ve~inoma v srbohrva{~ino (meddrugimi tudi ^ovjek za sebe, Naprijed, Zagreb,1977; Imati ili biti, Naprijed, Zagreb,1979), nekaj pa tudi v sloven{~ino (npr.Umevanje ljubezni, (2) 1974 ter ^lovekovosrce, 1987).Erich Fromm je ~lovek ne le za vse ~ase,temve~ tudi za vse in vsakogar. V ta namenbom iz treh, meni najljub{ih knjig prepisalnekaj spoznanj.Umevanje ljubezni:... Bratovska ljubezen je ljubezen medenakimi; materinska ljubezen je ljubezen donemo~nega. Naj se {e tako razlikujeta, nekolastnost imata skupno: da `e po svoji naravinista omejeni na enega samega ~loveka. ...Eroti~na ljubezen je nasprotna obema temaljubeznima; je hrepenenje po popolni spojitvi,po zdru`itvi z drugim posameznikom.@e po svoji naravi je izklju~ujo~a in ne splo-{na; obenem je br`~as med vsemi oblikamiljubezni najbolj varljiva (str. 62). ... ^e je eroti~naljubezen res ljubezen, se opira na enopredpostavko: to da ljubim iz bistva svoje bitiin da do`ivljam drugega ~loveka v bistvu njegoveali njene biti (str. 64). ... ^lovek spregledapomemben dejavnik v eroti~ni ljubezni- voljo. Ljubezen ni samo mo~no ~ustvo,ljubezen je odlo~itev, razsodba, obljuba (str.65). ...^lovekovo srce:... Iracionalne strasti so tiste, ki ~lovekapremagajo in ga prisilijo, da ravna v nasprotjus svojimi resni~nimi interesi, ki oslabe inuni~ijo njegove sile in ki povzro~e, da trpi.Pri problemu svobode ne gre za izbor meddvema enako dobrima mo`nostima; ne greza ali igrati tenis ali potovati; ne gre za aliobiskati prijatelja ali ostati doma in brati. Prisvobodnem izbiranju v smislu determinizmaali indeterminizma gre vedno za svobodoizbora bolj{ega (bolj dobrega) nasprotislab{emu - in izraza “bolj{e” ali “slab{e” jevedno razumeti glede na neko temeljno moralnovpra{anje `ivljenja - in sicer izbora medprogresijo (napredovanjem) ali regresijo(nazadovanjem), med ljubeznijo ali sovra{-tvom, med neodvisnostjo ali odvisnostjo(str. 118). ... Svoboda ni nikakr{en konstantenprilastek, ki ga je mogo~e “imeti” ali “neimeti”. V resnici ne poznamo ni~esar tak-{nega, kot je “svoboda”, razen kot besedo aliabstrakten koncept. Obstoji le ena resni~nost:dejanje osvobajanja samega sebe v procesuizbiranja (str. 124). ...^lovek za sebe:... ^eprav se predmeti ljubezni razlikujejoin se zato razlikujeta tudi mo~ in kakovostljubezni, lahko re~emo, da so dolo~enebistvene prvine zna~ilne za vse oblike dejavneljubezni. To so skrbnost, odgovornost, spo-{tovanje in poznavanje (str. 81). ... Ljubezenje pojav obilja. Pogoj zanjo je ~lovekova mo~,da lahko daje. Ljubezen je potrjevanje inplodnost. Ljubezen si prizadeva, da bi ustvarila,kar ljubi (str. 101). ... Vest je torej odziv,odgovor nas samih na nas same. To jeglas na{ega resni~nega jaza, ki nas poziva nazajk nam samim, da `ivimo plodno, da sepolno in skladno razvijamo - to je, da postanemo,za kar smo sposobni. Vest je ~uvaj na-{e celovitosti, na{e po{tenosti (str. 123). ...Sre~a je dose`ek ~lovekove notranje dejavnosti,ne pa dar bogov. Sre~a in radost nistazadovoljitev potrebe, ki izvira iz nekega telesnegaali du{evnega pomanjkanja, nitisprostitev napetosti, marve~ spremljevalcavseh ustvarjalnih dejavnosti v mislih, ~ustvovanjuin dejanjih. Radost in sre~a se pokakovosti ne razlikujeta. Razli~na sta le toliko,da se radost nana{a na posamezno dejanje,medtem ko o sre~i lahko re~emo, daje trajno ali celovito do`ivljanje radosti. Govorimolahko o “radostih” (v mno`ini), todazgolj o “sre~i” (v ednini, str. 143). ... Temeljrazumske vere je ustvarjalnost. @iveti po lastniveri pomeni `iveti plodno in imeti edinogotovost, ki je mogo~a: gotovost, da rastemozaradi plodne dejavnosti in zaradi izku{-nje, da je vsak od nas dejaven osebek (str.156). ... ^lovekova poglavitna naloga je, darodi samega sebe, da postane (to [op. pis.]),za kar je zmo`en. Najbolj pomemben plodnjegovega truda je njegova lastna osebnost(str. 175). ...Pri ^loveku za sebe se me je takrat, sredisedemdesetih let, najbolj dotaknila njegovateza o produktivni (plodni) in neproduktiv-februar 2003 ISIS