96S T R O K O V N A S R E Č A N J AFizikalna medicina v ambulantizdravnika dru`inske medicineKsenija Tu{ek Bunc, Suzana @idanikKo smo se pred dvema letoma ob zaklju~ku1. mariborskega sre~anjazdravnikov dru`inske medicine poslavljali,smo organizatorke obljubile, da se~ez dve leti ponovno sre~amo, in obljubosmo dr`ale. Mariborsko sre~anje zdravnikovdru`inske medicine je najmlaj{e strokovnosre~anje, ki ga organizira Zdru`enje zdravnikovdru`inske medicine SZD v sodelovanjus Katedro za dru`insko medicino Medicinskefakultete v Ljubljani. S tokratno temostrokovnega sre~anja Fizikalna medicina vambulanti zdravnika dru`inske medicinesmo `eleli nadaljevati izbrano usmeritev na-{ega strokovnega izobra`evanja - predstavitevstrokovnih in organizacijskih vsebin, kiso pomembne za vsakodnevno delo zdravnikadru`inske medicine. Pri uresni~itvi organizacijskegaprojekta smo se povezali zZdru`enjem za fizikalno in rehabilitacijskomedicino SZD, pri ~emer je imel bistvenovlogo prim. mag. Ale{ Dem{ar, spec. fiziater,{e do nedavna predsednik imenovanegazdru`enja. Nenazadnje je dobilo na{e sre-~anje na ta na~in noto interdisciplinarnosti,zdravniki dru`inske medicine pa smotako uresni~ili `eljo po sodelovanju s specialistiostalih medicinskih strok. Na{e skupnodelo se je pri~elo s sestankom v hladnem,de`evnem septembrskem ve~eru pred ve~kot letom dni (tako sem napisala zato, kerizide to poro~ilo januarja 2003) in od takratsmo morali premagati {tevilne ovire, podobneneprijaznemu vremenu v prvem dnevuna{ega sodelovanja.Izzivov je bilo torej veliko, svoje uresni-~enje pa so do~akali v petek 29. novembra2002 zjutraj s slavnostnim odprtjem sre~anja.Za simboli~no popotnico je v pozdravnemgovoru Ksenija Tu{ek Bunc uporabilakar odgovor Alberta Schweitzerja na vpra-{anje, kaj misli o civilizaciji. Odgovoril je:“Dobra ideja, nekdo bi jo moral za~eti uresni~evati...”“Civilizacijo so uresni~ile predvsemsposobnosti uma in gibanja. Nadaljujmotorej uresni~evanje skrbi za gibala ...” Tamisel nas je popeljala v dva strokovno bogatadneva. Smiselnost na{ih prizadevanj inISIS februar 2003naporov so potrdili tudi ugledni gostje: `upanmestne ob~ine Maribor, prorektor Univerzev Mariboru, predstojnik Katedre zadru`insko medicino, predstojnik Katedre zafizikalno medicino in rehabilitacijo, predstavnikmariborske bolni{nice, podpredsednikZdru`enja fiziatrov pri SZD, ki so vsi povrsti v nagovorih poudarjali pomen sre~anjain nam za`eleli uspe{no in plodno delo.Posebej izviren je bil prorektor, prof. dr. ^u{,v tehniko usmerjen ~lovek, ki se je posebejza to prilo`nost vrnil iz tujine. Povedal je,da je v obdobju tehnicizma in robotizacije,ki postavlja v ospredje stroje, statistike in dobi~ke,skrb za ~loveka edinstvena. Da je bilona slovesnosti {e posebej sve~ano, so poskrbelipevci mednarodno uveljavljenega Mariborskegaokteta z pesmimi, ki so segle dosrca, in znova potrdili svojo visoko profesionalnoraven in sloves. Vse skupaj je zaokro`il{e video na{ega Maribora, ki smo gaZbornik predavanj 2. mariborskegasre~anja zdravnikov dru`inske medicine...................................................vrteli kot kuliso in ki nam je vsaj za nekajkratkih trenutkov pri~aral lepote in utrip na-{ega mesta.Izbor tematike sre~anja ni bil naklju~en.Bolezni in okvare gibal so tako {tevilne, daima ta problematika svojo globalno, lahkobi rekli kar planetarno dimenzijo. Da je tako,potrjujeta UNESCO in Svetovna zdravstvenaorganizacija, ki sta desetletje, v katerem`ivimo, proglasila za desetletje gibal. Degenerativnebolezni gibalnega sistema in travmatizemso v stalnem porastu, {tevilo fiziatrovpa z ozirom na obstoje~e kadrovske normativetudi v prihodnje ne bo zado{~alo,tako da bo {e naprej le manj{i del bolnikovpri{el do fiziatra. Skrb za kroni~nega bolnikaz boleznimi gibalnega sistema bo {e v ve~jimeri padla na ramena zdravnika dru`inskemedicine. Zato je {e kako pomembno, da jele-ta seznanjen z vsemi mo`nostmi, ki jihdaje fizikalna medicina na podro~ju diagnostike,terapije in rehabilitacije v {ir{em smislu.Namen na{ih prizadevanj je bil nenazadnjeizbolj{ati stike med zdravniki dru`inskemedicine in fiziatri in tako izpolniti praznino,ki pogosto nastane potem, ko osebnizdravnik napoti bolnika k fiziatru in je zanjprimer “re{en”, bolnik pa je po kon~ani rehabilitacijiza fiziatra “odpu{~en”.Pri oblikovanju tem predavanj smo upo-{tevali pogostnost bolezenskih stanj, ki jihobravnavamo zdravniki dru`inske medicine.Bolnike z okvarami in boleznimi gibalzdravijo sicer specialisti razli~nih medicinskihstrok, gotovo pa najve~ji dele` obravnavamoprav zdravniki dru`inske medicine.Najve~ predavanj je bilo tako posve~enihobravnavi bolnika z boleznimi in okvaramigibal. Druga skupina bolezni, ki smo jo `eleliposebej izpostaviti, so bolezni obto~il, sajso te v razvitih de`elah najpogostej{i vzrokzbolevanja in umiranja. Dodatno smo izbrali{e predstavitev fizioterapevtske obravnavenekaterih izbranih bolezenskih stanj. Fizikalnaterapija je `e tradicionalno pomembnaoblika zdravljenja. Ker pa kot v vsakimedicinski stroki tudi fizikalna medicina zrehabilitacijo do`ivlja nepretrgan napredek,
97S T R O K O V N A S R E Č A N J Amoramo osvajati nova strokovna na~ela zakakovostno delo.Predavanja so bila smiselno razvr{~ena vpet velikih vsebinskih sklopov. Najprej je bilapredstavljena fizikalna terapija kot delovnoorodje, sledila je predstavitev posameznihzvrsti fizikalne terapije z indikacijami inkontraindikacijami. Najobse`nej{a skupinapredavanj je govorila o programih fizikalneterapije po posameznih telesnih regijah.Edinstvena posebnost tega dela je bil video,ki ga je pripravila dru`inska zdravnica, ~lanicaorganizacijskega odbora Darja Belec, dr.med., v sodelovanju z Suzano Toma`i~, dr.med., specialistko fiziatrinjo, in ki je vsebovalprikaz klini~nega pregleda posameznihpodro~ij lokomotornega aparata. Videoposnetekje bil uvodni del {estih predavanj kolegovdru`inskih zdravnikov, ki so predstaviliklini~no sliko najpomembnej{ih bolezenskihstanj posameznih delov gibalnega sistema.Poudariti velja, da je videoposnetekpripravljen tako kakovostno, da ima gledalecob~utek, kot da ga je posnela ekipa profesionalnihigralcev in snemalcev. V njegovnastanek je vlo`eno ogromno ~asa in energijevseh ustvarjalcev, za kar smo organizatorkevsem iskreno hvale`ne. Sledila je predstavitevfizikalne terapije izbranih bolezenskihstanj na domu in opis meril za napotitvena fizikalno terapijo in v zdravili{~a.Ob tej prilo`nosti je iz{el zbornik, na kateregasmo lahko upravi~eno ponosni. Vnjem je zbranih 33 predavanj, ki jih je napisalo31 avtorjev, specialistov fiziatrov inzdravnikov dru`inske medicine, ki so imeliv ~asu nastajanja svojih del pred o~mi konkretnoambulantno prakso in okoli{~ine, vkaterih se vsakodnevno sre~ujemo s potrebopo predpisovanju fizikalne terapije. Napisanaso z `eljo po ~im ve~ji uporabnosti zavsakodnevno ambulantno prakso slednjih,zato so se avtorji, kolikor je bilo mogo~e,izognili opisovanju teoreti~nih osnov oziromaso se jih dotaknili le, ~e je bilo to nujnopotrebno za razumevanje vsebine. Upamoin si `elimo, da bodo na{li kolegi zdravnikidru`inske medicine v zborniku koristne podatke,ki bodo pomagali predvsem pri odlo~anjuza fizikalno terapijo in olaj{ali njenopredpisovanje. Tudi {tudentom medicinelahko pomenijo dodaten {tudijski vir pripripravi na izpit iz fizikalne medicine in rehabilitacije.Zbornik s predavanji bo takopomemben pripomo~ek in bo skozi ~as postalvir za nova snovanja in izhodi{~a strokovnegadela na tem podro~ju.Tematika, o kateri smo govorili, je pere-~a in aktualna. Gibalne sposobnosti ~lovekaso izjemno dragocene. Ker so - kot imamovelikokrat ob~utek - preprosto dane, je skrbza njihovo funkcionalnost pogosto ma~ehovska.[ele morebitne okvare in bolezenskastanja pripeljejo do temeljitega premislekao tem, kako naprej. Gibalne sposobnostipomembno vplivajo na kakovost `ivljenjain zato naj bi bila skrb zanje ena temeljnih~lovekovih skrbi. To skrb bi moralgojiti vsak posameznik `e, ko je {e povsemzdrav. Pri zavedanju, kako pomembno jevzdr`evanje svojega gibalnega sistema, imamozdravniki dru`inske medicine kot zdravnikiprvega stika neprecenljivo vlogo.Ko se organizatorke sedaj oziramo na naporein trud tednov in mesecev, ki smo jihvlo`ile v izvedbo mariborskega sre~anja, se~utimo kot ekipa {estih “vra`jih `ensk”, kotso nas nekateri poimenovali. Kolegi nam ~estitajo,da je bilo sre~anje ve~ kot uspe{no,tematika pravilno izbrana in zanimiva tudiza medije, ki so v svojih prispevkih poro~alio na{ih strokovnih prizadevanjih.[est “vra`jih `ensk” je skladno in brez nesoglasijopravilo res “vra`je” delo, kar nas jeizredno povezalo. Vsaka med nami je opravilasvoj del organizacije, kakor je najboljemogla. ^e bi tako kolegialno in ustvarjalnozdravniki tudi druga~e sodelovali med seboj,bi imeli izreden zdravstveni sistem.Zaradi velikega zanimanja udele`encevsmo se ~lanice organizacijskega odbora odlo~ile,da bomo posneti video kot dragocenpripomo~ek ponudile zainteresiranimzdravnikom, enako kot natisnjeni zbornikpredavanj - ~lankov.In da imajo `enske zares samo dve besedi:prvo in zadnjo, se je {e kako potrdilo vprimeru minulega 2. mariborskega sre~anja.Kakor tudi ne gre dvomiti, da bodo dano obljubo,da se 2004 v Mariboru ponovno sre-~amo, zagotovo dr`ale.februar 2003 ISIS