glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
23N O V I C EU~na delavnica imobilizacija otroka..................................................................................................da vsakokratnemu pregledu stanja na terenusledijo analize in predlogi za ukrepe terredno spremljanje dose`enega tako v regijikot na ravni dr`ave. Zelo pomembno za slu`bonujne medicinske pomo~i je sodelovanjepredbolni{ni~ne enote z bolni{nico, ki sedajdobro poteka v Ljubljani, Mariboru in Celju,drugje so razmere slab{e. Bolj podrobnobo dejansko povezanost predbolni{ni~nihenot z bolni{ni~no urgenco na posameznihpodro~jih pokazala anketa, ki jo prav sedajizvaja zdru`enje. Najve~ji problem predbolni{ni~neurgence je zagotovo neurejenofinanciranje opreme in prostorov, ki je na-stalo zaradi izpada enega stavka iz pravilnikao delovanju in financiranju urgentne medicine.Zdru`enje si bo {e naprej prizadevalo,da bo urgentna medicina v Sloveniji pridobilaustrezne kadrovske, finan~ne in materialnepogoje za delovanje na evropski ravni.Podrobneje je predstavil delovanje slu`benujne medicinske pomo~iv regiji Friuli-Venezia-Giulia dr. L. Silvestri iz oddelka zanujno medicinsko pomo~ bolni{nice v Gorici.Regija je za slovenske razmere zelo velika,saj vanjo gravitira 1.200.000 prebivalcev(kar jo uvr{~a med eno manj{ih italijanskihregij). Zato je seveda razumljivo, da neposredneregijske primerjave niso mogo~e.Zanimive pa so bile njihove izku{nje ter analizepotrebnih izbolj{av. Na prvem mestu jezni`anje smrtnosti, sledi poenotenje ravnibolni{nic, zni`anje ~asa do primerne terapije,zagotoviti ~imbolj ustrezno nujno pomo~(napotiti ~imbolj ustrezno ekipo gledena vrsto po{kodb), zagotoviti kontinuiranoobravnavo kriti~no bolnih pacientov zunajbolni{nice in v bolni{nici, izbolj{ati informacijskisistem, izobra`evanje in usposabljanje.Splo{nemu delu je nato sledil sporazumevalnidel, v katerem so bili z razli~nih zornihkotov obdelani razli~ni pristopi in izku{njes komunikacijo. Tako med zdravnikom inpacientom, svojci, mediji, zdravniki med seboj,zdravstvenim domom in bolni{nico,zdravniki in posameznimi skupinami pacientov.Ob sre~anju je iz{el odli~en zbornik,“Sporazumevanje v urgentni medicini”,kjer so zbrani prispevki predavateljev.Dobro so bile obiskane tudi delavnice,kjer so prisotni lahko izbirali med: Balintovimiskupinami, pogovorom z mediji, temeljnimiin nadaljnjimi postopki o`ivljanja,vzpostavitvijo dihalne poti, motnjami ritmain imobilizacijo otroka.Elizabeta Bobnar Naj`erU~na delavnica pogovor z mediji..................................................................................................februar 2003 ISIS