glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

126S KNJIŽNE POLICEni (receptivni, jalovi, neustvarjalni) usmeritvi~loveka. Da je ustvarjalen in ploden(kreativen in produktiven) ~lovek tem boljbogat, ~im ve~ daje; ~im ve~ daje, tem bolj jesvoboden. Da je ~lovek bitje, ki je po svojinaravi dejavno. Zato ne prenese nedejavnosti;~e ne more (ne zna) ustvarjati, za~ne uni-~evati. In dalje: znameniti roman Jamesa JonesaTanka rde~a ~rta (Obzorja, Maribor,1970) ter njegov moto “Samo tenka rde~a ~rtaje med pametjo in nespametjo” je dobil novovsebino v lu~i konceptov o me{anicah razli~nih(~lovekovih) usmeritev (^lovek zasebe, str. 90-93).Frommova sporo~ila se v njegovih knjigahpogosto ponavljajo, a to - vsaj mene -ne moti. Izjema je morda Zdrava dru`ba (Dr-`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana, 1970), kimi ni posebno v{e~ tudi zaradi utopi~nost.Sicer se Frommovo dojemanje ~loveka sijajnoujema s Savaterjevo Etiko za Amadorja(Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana, 1998).[trukljev prevod je natan~en in v sloven{-~ini izjemno dosleden. Tako sem sprva imelnekaj te`av in {ele po primerjavi s hrva{kimprevodom ^loveka za sebe dojel, da je boljeuporabiti slovenski izraz ploden kot pa tujkoproduktiven; bolje ustvarjalen kot pa kreativen.Tako je za [truklja samoumevno, dauporablja izraze npr. bogoslovje, modroslovje,razumsko, nerazumsko, plodno, ne pa tujketeologija, filozofija, racionalno, iracionalno,produktivno itn. Branje je gladko, sevedapa kar te`ko zaradi nujnosti abstraktnegarazmi{ljanja. Malce sem se spotaknil le natreh v bistvu nepomembnih mestih.@elim poudariti tudi tole: ^lovek lahkosvoje abstraktno razmi{ljanje razvije le takodale~, kolikor dale~ je razvit njegov jezik.[trukljev prevod (besednjak in sintaksa) dokazuje,da je sloven{~ina to stopnjo dosegla.Kdor tega ne verjame, naj vzame Metelkovoslovnico slovenskega jezika (3) in prebereuvod, ki ga je avtor - seveda - napisal vnem{~ini.Od vseh izvodov Frommovih knjig, ki jihimam v svoji knji`nici, je ta, zadnji prevodtiskovno, oblikovno in tehni~no najlep{i.Oblikovalcu ~estitam, ker je za naslovnicoizbral sliko `enske, ki bere. V povezavi z lepimi,kontrastnimi ~rkami naslova ima knjiganeko dodatno, daljnose`no sporo~ilo, kivklju~uje pojem Sophia - bo`jo svetovalkoin pomo~nico! (4) Veseli me, da je Milan[trukelj (sicer bolj znan kot upokojeni izredniprofesor za pediatrijo na Medicinski fakultetiv Ljubljani) ne le prevedel, temve~tudi `e na{el zalo`nika za dve nadaljnji znamenitideli Ericha Fromma: Umetnost `ivljenjater Imeti ali biti.Frommov opus bo torej za Slovence skorajzaklju~en in - ~e ga bodo (zdravniki?) tudiprebrali - morda celo uspe{en!1. V svojih delih Fromm kritizira tako kapitalizem kot Stalinovkomunizem. Ta kritika je bila jugoslovanskim partijskimteoretikom menda dobrodo{la in uporabna kotapologija za samoupravni socializem.2. Izvirnik ima naslov The Art of Loving (Umetnost ljubezni).Ne razumem, zakaj naslov Umevanje ljubezni.3. Franz Seraph Metelko: Lehrgebäude der SlowenischenSprache im Königreiche Illyrien und in den benachbartenProvinzen. Leopold Eger, Laibach, 18254. V razli~nih starih judovsko-kr{~anskih dokumentih je SofijaBo`ja dru`ica, ki je bila poleg ob stvarjenju, in je virreda, vsiljen prvotnemu kaosu. Ali tudi, da je Bog ustvarilSofijo pred stvarjenjem vesoljnega sveta, se z njo posvetovalo stvarjenju sama pa dopolnjuje stvariteljsko dejanje.Gnosticizem je deloval dalje v apokalipti~nem modelu spobo`anstveno, ~eprav dvoumno Sofijo, ne da bi jo zasen-~ila odre{enjska delujo~a sila, kot sta Jezus (za kristjane)in Tora (za Jude). Za nadrobnosti tega hereti~nega, a nadvselepega koncepta glej J. H. Ellens: Sophia in rabbinichermeneutics and the curious christian corollary. V: Kra-{ovec J, Gantar K, Kos J (ur.): Interpretations of the Bible.SAZU, Ljubljana, ter Sheffield Academic Press, Sheffield,1996, str. 521-546.PERSONALIAIzvolitve v u~iteljskenazive na MedicinskifakultetiNa seji senata Medicinskefakultete 18. 11. 2002 so biliizvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavciIzr. prof. dr. Peter ^ernel~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv izrednegaprofesorja za predmet interna medicinaDoc. dr. Mojca Er`en, dr. med.,izvoljena v naziv izredne profesoriceza predmet patologijaDoc. dr. Marko Hawlina, dr. med.,izvoljen v naziv izrednega profesorjaza predmet oftalmologijaZnanst. sod. dr. Anastazija Hvala,univ. dipl. biol., izvoljena v nazivvi{je znanstvene sodelavkeza podro~je patologijeDoc. dr. Miha Sok, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv docenta zapredmet kirurgijaDr. @iva Pohar Marin{ek, dr. med.,izvoljena v naziv docentkeza predmet patologijaAsist. dr. Bojana @van, dr. med.,izvoljena v naziv docentkeza predmet nevrologijaDr. Sonja Praprotnik, dr. med.,izvoljena v naziv docentkeza predmet interna medicinaAsist. dr. Eva Ru`i} Sablji}, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za predmetmikrobiologija in imunologijaAsist. dr. Pavel Skok, dr. med.,izvoljen v naziv docentaza predmet interna medicinaAsist. mag. Janez Jazbec, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet pediatrijaAsist. Zlatka Kani~, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentkeza predmet pediatrijaAsist. dr. Tadeja Matos, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentkeza predmet mikrobiologijain imunologijaDr. Nata{a Debeljak, univ. dipl. biol.,izvoljena v naziv asistentkeza predmet biokemijaISIS februar 2003