12.07.2015 Views

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

31A K T U A L N OTabela 1: V projekt EARSS vklju~eni mikrobiolo{ki laboratoriji, bolni{nice in odgovorne osebe. IMI - In{titut za mikrobiologijoin imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, KC - Klini~ni center, IVZ RS - In{titut za varovanje zdravja Republike<strong>Slovenije</strong>, in ZZV - Zavod za zdravstveno varstvoMikrobiolo{ki laboratorij/odgovorna oseba Bolni{nica/odgovorna osebaIMI, Manica Müller PremruKC Ljubljana, Milan ^i`manOnkolo{ki in{titut Ljubljana, Milena Kerin Pov{i~IVZ RS, Helena Ribi~Splo{na bolni{nica Trbovlje, Anton AdamljeZZV Maribor, Slavica Loren~i~ RobnikSplo{na bolni{nica Maribor, Bo`ena Kotnik KevorkijanSplo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a Ptuj, Majda [armanZZV Celje, Tja{a @ohar ^retnikSplo{na bolni{nica Celje, Branko [ibancSplo{na bolni{nica Bre`ice, Vanda Kostevc ZorkoBolni{nica za plju~ne bolezni Topol{ica, Verica Vrabi~ZZV Murska Sobota, Iztok [trumbeljSplo{na bolni{nica Murska Sobota, Ivan PrelogZZV Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Lilijana Merljak Splo{na bolni{nica “Dr. Franca Derganca” Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Diana BizjakZZV Novo mesto, Tatjana HarlanderSplo{na bolni{nica Novo mesto, Tatjana RemecZZV Kranj, Irena Grmek Ko{nikSplo{na bolni{nica Jesenice, Matej DolencBolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo Kranj, Ivica Kopa~, Andreja [kafarMikrobiolo{ki laboratorij Golnik, Viktorija Tomi~ Univerzitetna bolni{nica za plju~ne bolezni in alergijo Golnik, Viktorija Tomi~ZZV Koper, Martina Kav~i~Splo{na bolni{nica Izola, Stojan Kari`Mikrobiolo{ki laboratorij, Irena Piltaver Vajdec Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec, Irena Piltaver VajdecV Sloveniji uporabljamo za dolo~anje ob~utljivosti bakterij za antibiotikemodificirano Kirby-Bauerjevo metodo difuzije v agarju zdiski po NCCLS (National Committee for Clinical Laboratory Standards),MIK-e pa dolo~amo najpogosteje z Etesti. Vse odporne izolatepraviloma shranjujemo za mo`na dodatna testiranja in preverjanja.Za primerjavo rezultatov o ob~utljivosti bakterij v dr`avi, in medrazli~nimi dr`avami, je nujno zagotavljanje kakovosti dela. EARSSje tako v letih 2000, 2001 in 2002 prek NEQAS (National ExternalQuality Asssesment System) iz Velike Britanije izvedel preverjanjeidentifikacije in dolo~anja ob~utljivosti bakterijskih izolatov. Vsaki~so se uspe{no odzvali vsi sodelujo~i slovenski mikrobiolo{ki laboratoriji.Slika 1: Povpre~ni dele` proti meticilinu odpornih izolatovStaphylococcus aureus (MRSA) iz hemokultur, 1999-2001.Vir: EARSS Annual Report 2001.Rezultati ob~utljivosti bakterije S. aureusiz hemokultur v SlovenijiV obdobju od 1. julija 2000 do 30. junija 2002 smo iz hemokulturpo izklju~itvi dvojnikov skupno prijavili 561 izolatov S. aureus, odkaterih sta bila 102 (18,2 odstotka) odporna proti oksacilinu/meticilinu(MRSA).V drugi polovico leta 2000 in celotnem letu 2001 je bilo med 424izolati S. aureus 86 (20,3 odstotka) MRSA. Tako smo se na zemljevidudr`av EARSS, ki so v letih 1999 do 2001 skupno prijavile 32.942izolatov S. aureus, uvrstili med tiste z dele`em MRSA od 10 do 30odstotkov (slika 1).V drugi polovici leta 2000 smo osamili 154 prvih izolatov S. aureus,med katerimi je bilo 33 (21,4 odstotka) MRSA.V letu 2001 je bilo med 270 izolati S. aureus 53 (19,6 odstotka)MRSA. Od tega je bilo v prvi polovici leta 28,5 odstotka (37 od 130)in v drugi polovici le 11,4 odstotka (16 od 140) MRSA-izolatov.V prvi polovici leta 2002 je ostal dele` MRSA {e vedno razmeromanizek, to je 11,7 odstotka (16 od 137), ob sicer skoraj enakem{tevilu izolatov S. aureus.Podrobnej{e rezultate o {tevilu S. aureus in dele`ih MRSA po ~etrtletjihprijavljanja prikazujemo na sliki 2. Najvi{ji dele` MRSA smoimeli v prvem ~etrtletju leta 2001, in sicer 32 odstotkov. Takrat jebilo med sicer najni`jim {tevilom S. aureus (53) kar 17 odpornihproti oksacilinu/meticilinu. Po tem ~etrtletju je nakazan trend upadanjaMRSA (slika 2).Slika 3 prikazuje odstotek MRSA-izolatov v letu 2001 po dr`avah,razvr{~enih po relativni pogostnosti MRSA. Slovenija je s svojimi19,6 odstotka MRSA-izolatov uvr{~ena v samo sredino. V obdelavoje bilo v tem letu zajetih skupaj 14.723 izolatov S. aureus iz764 bolni{nic in 26 dr`av.februar 2003 ISIS

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!