30AKTUALNOSodelovanje <strong>Slovenije</strong> v evropskemprojektu EARSS - prikaz rezultatovdele`a MRSA-izolatov iz hemokulturJana Kolman, Marija Gubina, Manica Müller Premru, Slavica Loren~i~ Robnik, Tja{a @ohar ^retnik,Tatjana Harlander, Iztok [trumbelj, Martina Kav~i~, Irena Grmek Ko{nik, Viktorija Tomi~, HelenaRibi~, Jerneja Fi{er, Lilijana Merljak, Irena Piltaver VajdecV prispevku smo `eleli prikazati rezultate o dele`u MRSA-izolatov iz hemokultur v Sloveniji za dveletno obdobje (od 1. julija 2000 do30. junija 2002). V tem obdobju je bilo med 561 izolati Staphylococcus aureus 18,2 odstotka odpornih proti oksacilinu/meticilinu (MRSA).Z ve~insko zastopanostjo mikrobiolo{kih laboratorijev in bolni{nic skoraj v celoti zajemamo invazivne oku`be z MRSA v Sloveniji. Podatkiiz vseh dr`av, ki so vklju~ene v EARSS, se zbirajo sistemati~no, stalno in enako, kar so osnovni pogoji za njihovo primerjanje!Predstavitev EARSSEARSS (European Antimicrobial Resistance Surveillance System)je mednarodna mre`a nacionalnih sistemov nadzora, ki zbirajo zanesljivein med seboj primerljive rezultate o odpornosti bakterij protiantibiotikom za javnozdravstvene namene. Koordinacijski sede`EARSS je na dr`avnem in{titutu National Institute of Public Healthand the Environment (RIVM) v Bilthovnu na Nizozemskem. Leta1999 so prve dr`ave za~ele po{iljati podatke o invazivnih oku`bah zbakterijami Staphylococcus aureus in Streptococcus pneumoniae. Dr-`ave so se postopno vklju~evale in v letu 2001 so v sledenje vklju~ilitudi invazivne oku`be z bakterijami Escherichia coli, Enterococcus faecalisin Enterococcus faecium. Ob koncu leta 2001 so bili na RIVMzbrani podatki o blizu 65.000 invazivnih bakterijskih izolatih iz ve~kot 600 mikrobiolo{kih laboratorijev z okrog 970 bolni{nicami iz 27dr`av - poleg <strong>Slovenije</strong> (SI) {e Avstrija (AT), Belgija (BE), Bolgarija(BG), ^e{ka (CZ), Danska (DK), Finska (FI), Francija (FR), Gr~ija(GR), Hrva{ka (HR), Estonija (EE), Irska (IE), Islandija (IS), Italija(IT), Luksemburg (LU), Mad`arska (HU), Malta (MT), Nem~ija(DE), Nizozemska (NL), Norve{ka (NO), Poljska (PL), Portugalska(PT), Slova{ka (SK), [panija (ES), [vedska (SE) in Velika Britanija(UK) ter neevropska dr`ava Izrael (IL). V postopku vklju~evanja statudi Romunija in Rusija. EARSS spremlja ~asovne in krajevne spremembev odpornosti bakterij, nudi osnove za pripravo nacionalnihpravil in oceno u~inkovitosti posegov.Slovenska skupina v projektu EARSS- “EARSS Slovenija”Iz <strong>Slovenije</strong> se je na povabilo v EARSS, s podatki za 3. ~etrtletje2000, vklju~ilo 10 mikrobiolo{kih laboratorijev - z In{tituta za mikrobiologijoin imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, z In-{tituta za varovanje zdravja Republike <strong>Slovenije</strong> (IVZ RS), zavodovza zdravstveno varstvo (ZZV) Celje, Koper, Kranj, Maribor, MurskaSobota, Nova Gorica in Novo mesto ter iz Bolni{nice za plju~nebolezni in alergijo Golnik. V letu 2002 se je vklju~ila {e Bolni{nicaSlovenj Gradec z mikrobiolo{kim laboratorijem. Tako je trenutno vEARSS vklju~enih iz <strong>Slovenije</strong> 11 mikrobiolo{kih laboratorijev s 16bolni{nicami, za katere ti laboratoriji izvajajo mikrobiolo{ko dejavnost(tabela 1).Ob pristopu smo izpolnili vpra{alnike z zahtevanimi podatki oodgovornih osebah, o prebivalstvu, ki ga laboratoriji pokrivajo, metodahza identifikacijo bakterij in dolo~anje ob~utljivosti za antibiotiketer o kriterijih za interpretacijo rezultatov. Bolni{nice so namposredovale podatke o vrsti ustanove, {tevilu letnih sprejemov, {tevilupostelj in njihovi povpre~ni letni zasedenosti, {tevilu postelj venotah za intenzivno zdravljenje (EIT), o skupnem {tevilu sprejemovin skupnem {tevilu oskrbnih dni na leto v EIT.Podatke o izoliranih bakterijah ter njihovi ob~utljivosti prijavljamovsako ~etrtletje, in to le prvi izolat dolo~ene bakterije pri istiosebi. V letnem poro~ilu mo`ne kasnej{e dvojnike bakterija/osebaponovno izlo~ijo na RIVM. Poudariti moramo, da je zaupnost podatkovzagotovljena. Vsaka ustanova ima svojo {ifro, tako da ni mogo~erazpoznati posameznega laboratorija ali bolni{nice.Glede na mo`nosti in potrebe, smo se v Sloveniji odlo~ili, da rezultatev posameznih laboratorijih vpisujemo v posebne obrazce(“Isolate Record Form EARSS”), ki jih zbiramo na In{titutu za mikrobiologijoin imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjerjih vna{amo v ra~unalni{ki program Whonet 5. Pred po{iljanjemizklju~imo dvojnike ter preverimo ustreznost in popolnost podatkovv skladu z zahtevami EARSS-a.Izolate bakterije S. aureus iz hemokultur testiramo po protokoluza to bakterijo.Obvezni podatki so ob~utljivost za meticilin (oksacilin) in ob odpornosti{e minimalna inhibitorna koncentracija (MIK) za oksacilinin/ali dolo~itev mecA-gena ter MIK za vankomicin. Po lastni presojilahko po{iljamo tudi podatke o ob~utljivosti za druge antibiotike.Glavni namen zbiranja teh rezultatov je dobiti epidemiolo{kepodatke o proti meticilinu odpornih izolatih S. aureus (MRSA), kiso najve~krat odraz bolni{ni~no pridobljenih oku`b.ISIS februar 2003
31A K T U A L N OTabela 1: V projekt EARSS vklju~eni mikrobiolo{ki laboratoriji, bolni{nice in odgovorne osebe. IMI - In{titut za mikrobiologijoin imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, KC - Klini~ni center, IVZ RS - In{titut za varovanje zdravja Republike<strong>Slovenije</strong>, in ZZV - Zavod za zdravstveno varstvoMikrobiolo{ki laboratorij/odgovorna oseba Bolni{nica/odgovorna osebaIMI, Manica Müller PremruKC Ljubljana, Milan ^i`manOnkolo{ki in{titut Ljubljana, Milena Kerin Pov{i~IVZ RS, Helena Ribi~Splo{na bolni{nica Trbovlje, Anton AdamljeZZV Maribor, Slavica Loren~i~ RobnikSplo{na bolni{nica Maribor, Bo`ena Kotnik KevorkijanSplo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a Ptuj, Majda [armanZZV Celje, Tja{a @ohar ^retnikSplo{na bolni{nica Celje, Branko [ibancSplo{na bolni{nica Bre`ice, Vanda Kostevc ZorkoBolni{nica za plju~ne bolezni Topol{ica, Verica Vrabi~ZZV Murska Sobota, Iztok [trumbeljSplo{na bolni{nica Murska Sobota, Ivan PrelogZZV Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Lilijana Merljak Splo{na bolni{nica “Dr. Franca Derganca” Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Diana BizjakZZV Novo mesto, Tatjana HarlanderSplo{na bolni{nica Novo mesto, Tatjana RemecZZV Kranj, Irena Grmek Ko{nikSplo{na bolni{nica Jesenice, Matej DolencBolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo Kranj, Ivica Kopa~, Andreja [kafarMikrobiolo{ki laboratorij Golnik, Viktorija Tomi~ Univerzitetna bolni{nica za plju~ne bolezni in alergijo Golnik, Viktorija Tomi~ZZV Koper, Martina Kav~i~Splo{na bolni{nica Izola, Stojan Kari`Mikrobiolo{ki laboratorij, Irena Piltaver Vajdec Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec, Irena Piltaver VajdecV Sloveniji uporabljamo za dolo~anje ob~utljivosti bakterij za antibiotikemodificirano Kirby-Bauerjevo metodo difuzije v agarju zdiski po NCCLS (National Committee for Clinical Laboratory Standards),MIK-e pa dolo~amo najpogosteje z Etesti. Vse odporne izolatepraviloma shranjujemo za mo`na dodatna testiranja in preverjanja.Za primerjavo rezultatov o ob~utljivosti bakterij v dr`avi, in medrazli~nimi dr`avami, je nujno zagotavljanje kakovosti dela. EARSSje tako v letih 2000, 2001 in 2002 prek NEQAS (National ExternalQuality Asssesment System) iz Velike Britanije izvedel preverjanjeidentifikacije in dolo~anja ob~utljivosti bakterijskih izolatov. Vsaki~so se uspe{no odzvali vsi sodelujo~i slovenski mikrobiolo{ki laboratoriji.Slika 1: Povpre~ni dele` proti meticilinu odpornih izolatovStaphylococcus aureus (MRSA) iz hemokultur, 1999-2001.Vir: EARSS Annual Report 2001.Rezultati ob~utljivosti bakterije S. aureusiz hemokultur v SlovenijiV obdobju od 1. julija 2000 do 30. junija 2002 smo iz hemokulturpo izklju~itvi dvojnikov skupno prijavili 561 izolatov S. aureus, odkaterih sta bila 102 (18,2 odstotka) odporna proti oksacilinu/meticilinu(MRSA).V drugi polovico leta 2000 in celotnem letu 2001 je bilo med 424izolati S. aureus 86 (20,3 odstotka) MRSA. Tako smo se na zemljevidudr`av EARSS, ki so v letih 1999 do 2001 skupno prijavile 32.942izolatov S. aureus, uvrstili med tiste z dele`em MRSA od 10 do 30odstotkov (slika 1).V drugi polovici leta 2000 smo osamili 154 prvih izolatov S. aureus,med katerimi je bilo 33 (21,4 odstotka) MRSA.V letu 2001 je bilo med 270 izolati S. aureus 53 (19,6 odstotka)MRSA. Od tega je bilo v prvi polovici leta 28,5 odstotka (37 od 130)in v drugi polovici le 11,4 odstotka (16 od 140) MRSA-izolatov.V prvi polovici leta 2002 je ostal dele` MRSA {e vedno razmeromanizek, to je 11,7 odstotka (16 od 137), ob sicer skoraj enakem{tevilu izolatov S. aureus.Podrobnej{e rezultate o {tevilu S. aureus in dele`ih MRSA po ~etrtletjihprijavljanja prikazujemo na sliki 2. Najvi{ji dele` MRSA smoimeli v prvem ~etrtletju leta 2001, in sicer 32 odstotkov. Takrat jebilo med sicer najni`jim {tevilom S. aureus (53) kar 17 odpornihproti oksacilinu/meticilinu. Po tem ~etrtletju je nakazan trend upadanjaMRSA (slika 2).Slika 3 prikazuje odstotek MRSA-izolatov v letu 2001 po dr`avah,razvr{~enih po relativni pogostnosti MRSA. Slovenija je s svojimi19,6 odstotka MRSA-izolatov uvr{~ena v samo sredino. V obdelavoje bilo v tem letu zajetih skupaj 14.723 izolatov S. aureus iz764 bolni{nic in 26 dr`av.februar 2003 ISIS