glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

38A K T U A L N Osvetovno povpre~je je v Sloveniji razlika med originatorskimi in generi~nimizdravili majhna, vendar je to mo~ razlo`iti z nekaterimipravnimi dejstvi (npr. Pravilnik o oblikovanju cen zdravil na debelo).Tudi na trgu zdravil deluje konkurenca, zato so cenej{i generikipovzro~ili padec cen originatorskih proizvajalcev. Posebej velja opozoriti,da so morebitni prihranki ob ve~jem predpisovanju generi~nihzdravil nekaterih skupin zdravil lahko zelo veliki, tudi ~e je razlikav ceni 15 odstotkov (npr. hipolipemiki). Ugotovili smo, da bilahko v letu 2001 ob ve~jem predpisovanju (najcenej{ih) generi~nihparalel prihranili preko milijarde slovenskih tolarjev.9. V kak{nem primeru bi ve~(krat) predpisovali generi~ne paralele(mo`nih ve~ odgovorov)?S tem vpra{anjem smo `eleli ugotoviti, kaj bi lahko zdravnike najboljmotiviralo za ve~je predpisovanje generi~nih zdravil. Najbolj bise obneslo, ~e bi jih promoviral neodvisni strokovnjak z osebnimsvetovanjem. Tako je odgovorilo 37,3 odstotka vpra{anih.Dobili smo nekaj pripisov, naj Zavod zaposli nekaj farmakoinformatorjevv ta namen, zdravnikov, ki se ne bodo ukvarjali z nadzoromkoli~nikov, ampak bodo svetovali o racionalni farmakoterapijiin podobno.^e bi bili generiki cenej{i, bi jih v ve~ji meri predpisovalo 30,3odstotka vpra{anih, slaba ~etrtina (23,8 odstotka) pa v primeru, ~ebi imeli ve~ strokovne podpore, {e posebej klini~nih {tudij. Klini~ne{tudije bi bile zelo zanimive in bi marsikaj povedale o zdravilu, vendarso zelo drage in bi se pomembna prednost generi~nih zdravil -to je ugodna cena - zmanj{ala ali celo izginila.10. Koliko bi morale biti generi~ne paralele cenej{e (okvirno) odoriginatorskih zdravil, da bi se v ve~ji meri odlo~ali za njihovopredpisovanje?Vpra{anje se navezuje na prej{nje. Za ve~ino (63 odstotkov) bibilo dovolj, ~e bi bile cenej{e za ve~ kot 15 odstotkov, tretjini bi moralebiti generi~ne paralele cenej{e za ~etrtino, 3,7 odstotka vpra{animpa bi pomagalo, da bi v ve~jem obsegu predpisovali generike, ~ebi bili le-ti cenej{i za vsaj 35 odstotkov.Na Zavodu ugotavljamo, da je kar nekaj skupin zdravil, kjer socene generi~nih proizvajalcev ni`je za ve~ kot 15 odstotkov (npr. `eomenjeni hipolipemiki), pa je razmerje med predpisanimi originatorskimiin generi~nimi zdravili mo~no v prid prvim. Konec 2001 inv letu 2002 je bilo registriranih kar nekaj pomembnih generi~nihzdravil z bistveno ni`jo ceno od `e obstoje~ih, tako da so ta zdravilalahko vir prihranka v prihodnje (npr. novi hipolipemiki, antihipertenziviin zdravila za zdravljenje demence).11. Menite, da je pritisk farmacevtske industrije glavni dejavnikza neracionalno predpisovanje zdravil? absolutno glavni dejavnik - 15,5 odstotka odgovorov velik dejavnik, vendar so {e drugi dejavniki - 63,8 odstotka prevladujejo drugi dejavniki, farm. ind. je le manj{i dejavnik -4,3 odstotka farm. ind. nima vpliva na (ne)racionalnost predpisovanja - 16,4odstotkaOcenjujemo, da vsakodnevni obiski predstavnikov, vabljena predavanjain drugi pritiski, ki jih farmacevtska industrija izvaja na predpisovalcezdravil, igrajo pomembno vlogo pri neracionalnem predpisovanju.Kateri so {e drugi dejavniki, so nam zdravniki zaupali v naslednjemvpra{anju.12. Kateri so {e drugi dejavniki za neracionalno predpisovanje(prosimo napi{ite prve tri, ki se vam zdijo pomembni)?Kot vir potencialne neracionalnosti so zdravniki najpogosteje navajalinavodila specialistov, ki se ne obna{ajo dovolj racionalno. Nadrugem mestu so `elje (izsiljevanje) bolnikov in vpliv farmacevtskeindustrije. Nekateri so navajali nepoznavanje cen in neustrezno sodelovanjebolnikov pri zdravljenju.Ocenjujemo, da so nekatere od na{tetih te`av re{ljive. Osebnizdravnik lahko prilagodi ali celo zamenja zdravilo, ki ga je predlagalspecialist, {e posebej v primeru, ko lahko s podobnim zdravilom zagotovive~jo klini~no in stro{kovno u~inkovitost. Odnos zdravnik -bolnik je stvar medsebojnega zaupanja, pa tudi vzgoje. Bolniku, kizahteva dolo~eno zdravilo, mora zdravnik razlo`iti, zakaj le-to ninajbolj ustrezno zanj. V~asih je to res naporneje in ~asovno potratno,vendar je zdravstvena vzgoja tudi eno izmed poslanstev zdravnikasplo{ne oziroma dru`inske medicine.Aktualni cenik zdravil (skupaj s spiskom zdravil z omejitvamipredpisovanja) lahko vsakdo kadarkoli prenese na svoj ra~unalnik(in po potrebi natisne) s spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje(http://www.zzzs.si/zdravila, cenik ).13. Katera farmacevtska industrija (generi~na ali originatorska)je bolj vsiljiva pri vsakdanjem delu?Glede na poznavanje podro~ja farmacevtskega marketinga smosklepali, da je originatorska industrija bolj vsiljiva s svojimi metodamiprepri~evanja zdravnikov o kakovosti svojega zdravila. Pa poglejmoodgovore.Ve~ina, 60,9 odstotka vpra{anih je ozna~ila, da sta obe, tako originatorskakot generi~na industrija, enako vsiljivi, vendar tretjinavpra{anih meni, da je originatorska industrija bolj vsiljiva pri vsakdanjemdelu. 3,5 odstotka anketirancev meni, da je generi~na industrijabolj mote~a od originatorske, dva zdravnika pa sta menila, danobena od obeh vrst farmacevtskih proizvajalcev ni mote~a.Iz odgovorov je mo`no nedvoumno razbrati, da je farmacevtskaindustrija preve~ prisotna (beri mote~a) pri vsakdanjem delu zdravnikovsplo{ne in dru`inske medicine.14. Poznate predpise, ki obravnavajo tr`enje zdravil (npr. Pravilniko ogla{evanju zdravil in medicinskih pripomo~kih - Uradnilist, {t. 76/2001)Zadnja verzija Pravilnika o ogla{evanju je relativno nova in v primerjavis predhodnim {e dodatno opredeljuje dovoljene postopke,ki se jih lahko poslu`ujejo proizvajalci zdravil. Prav bi bilo, da bizdravniki pravilnik poznali, saj se z o~itno vsiljivim marketingomsre~ujejo vsak dan.Kar 94,8 odstotka odgovorov se je glasilo, da poznajo pravilnik lepribli`no (57,2 odstotka) ali pa sploh ne (37,6 odstotka). Natan~nopozna vsebino pravilnika le 5,1 odstotka vpra{anih.Glede na aktualnost teme bi predlagali, da se zdravniki seznanijoz vsebino omenjenega besedila, najla`je na brezpla~no dostopnemnaslovu Uradnega lista (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2001/076/B/523985257.htm).15. Menite, da bi morali poostriti predpise, ki omejuje neposrednotr`enje zdravil (predvsem obiske t. i. farmakoinformatorjev)?Mnenje se je pri tem vpra{anju razdelilo na tiste, ki pravijo, da bise morali predpisi spremeniti (53,1 odstotka), in na tiste, ki v tem nevidijo potrebe (46,9 odstotka).Na~eloma smo mnenja, da je vsak zdravnik sam odgovoren zared v svoji ordinaciji. Nih~e ga ne sili, da mora sprejeti na pogovorfarmakoinformatorja. Zato verjetno ne bi bilo potrebno spreminja-ISIS februar 2003