glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

106S T R O K O V N A S R E Č A N J ABiotehnologija in javno zdravje:pri~akovanja, koristi in stro{kiAndrejka Fatur Videti~, Metka Ter`anVZagrebu je v ~asu od 26. do 28. septembra2002 potekala 5. mednarodnakonferenca z naslovom Zdravstvenozavarovanje v tranziciji - Biotehnologijain javno zdravje: pri~akovanja, koristiin stro{ki. Zaklju~na spremljevalna delavnicaje obravnavala organizacijo zdravstvenegavarstva in urgentno medicino. Ob naslovubi nehote pomislili, da so si organizatorjiizbrali precej nedefinirano podro~je, pa vendarje tako {iroka zasnova vsebine razumljiva,saj so organizatorji z njo `eleli na visokistrokovni ravni skleniti dogodke v ~ast 75-letnice [ole narodnega zdravja Andrija[tampar v Zagrebu. Vsa predavanja so potekalav Hotelu Opera, ki razpolaga s {tevilnimiprostori za potek sre~anj. V dneh konferencese je tako sre~alo blizu 700 strokovnjakoviz 56 dr`av.Predavanja so potekala so~asno v 7 modulih,vsak modul kot samostojna in zaokro-`ena celota: Modul 1 so oblikovali prispevki o zdravstvenemzavarovanju in zagotavljanju kakovostiv povezavi z biotehnologijo, s posebnimpoudarkom na odlo~itvi o prednostih.Skupina slovenskih avtorjev jepredstavila mo`nosti nadaljnjega razvojazdravstvenega varstva v Sloveniji. Prispevki v modulu 2 so osvetlili stanjena podro~ju biotehnologije: mesto in vlogabiotehnologije v biomedicinskih raziskavah,njen vpliv na razvoj farmacevtskeindustrije, biotehnologija kot izhodi{-~e novih mo`nosti diagnosticiranja inzdravljenja vzro~no razli~nih bolezenskihsprememb v prakti~no vseh organskih sistemihoziroma posameznih organih naravni citogenetike, molekularne biologije,genoma. Poudarili so tudi pomen izobra`evanjazavarovancev na vseh ravneh. Modul 4 je obravnaval bioetiko v biotehnologijiin medicini - ocenili so stanje v{tevilnih dr`avah sveta in se dotaknilivseh dilem, povezanih z vrednotami `ivljenjain smrti. Modul 5 je bil nekoliko manj obse`en inje obravnaval mo`nosti, pomen in vplivmedijev ter komunikacije za javno zdravjein biotehnologijo. Vsebino modula 6 so zdru`eno oblikovalapredavanja in delavnice. Obravnavalje zanimivo temo o pisanju raziskovalnih~lankov za potrebe javnega zdravjain biotehnologije, tudi kot sestavni delkomunikacije na razli~nih ravneh. Prispevki modula 7 so obravnavali vlogoin pomen strokovnih sodelavcev na podro~juzdravstvene nege, njihovo vklju-~enost v dejavnosti, zna~ilne za biotehnologijo.Izpostavili so eti~ne dileme, kise pojavljajo pri opravljanju njihovegadela.Prispevki spremljajo~e delavnice ob zaklju~kumodulov so pregledno obravnavaliurgentno medicino v Evropi in ZDA, razvojizobra`evanja in urjenja v evropskih dr`avahter mo`nosti zagotavljanja kakovosti vurgentni medicini.Na konferenci sva dejavno sodelovali vmodulu 3, ki je bil namenjen temi biotehnologijain delovno mesto, s podnaslovomEti~no in ekonomi~no hkrati. Obravnaval je{iroko paleto tem, povezanih z delovnimmestom, med njimi tudi prenos in pomenbiotehnologije na podro~je varnega in zdravegadela. V tem modulu so bila predstavljenanaslednja podro~ja: Predstavljene so bile mo`nosti razvojazdravja na delovnem mestu v sistemu razvojajavnega zdravstva, poudarek je bil nastarajo~ih se in kroni~no bolnih delavcih.To temo so predstavili v obliki priporo-~il SZO in izku{enj razli~nih dr`av. Prikazan je bil model izobra`evanja napodro~ju medicine dela v dr`avah Evropskeskupnosti in mo`nosti nadaljnjegarazvoja, ki bi olaj{al izmenjavo oziromapretok strokovnjakov med dr`avami vEvropi. Predavatelji iz ve~ dr`av so predstavilisvoje pristope pri oblikovanju programovpromocije zdravja na delovnem mestu. Poudarjen je bil pomen spremembe statisti~negazbiranja podatkov, ki se vednobolj ve`ejo na posameznika in njegove socialnoekonomskezna~ilnosti. Posledi~nosiroma{enje epidemiolo{kega spremljanjazdravstvenega (bolezenskega) stanjaprebivalstva bo imelo vpliv na potrebnopreventivno ravnanje na vseh treh ravneh(primarni, sekundarni, terciarni). Glede na resen problem staranja evropskegadelovnega prebivalstva, je bil dragocenprispevek o oblikovanju vertikalnein horizontalne poklicne kariere posameznikain kolektiva. Prikazana je bilamo`nost izra~una indeksa delovne sposobnostiza na~rtovanje ukrepov za ohranjanjedelovne u~inkovitosti. Nekaj predavanj je obravnavalo nujnostin mo`nosti obvladovanja stresa na delovnemmestu. Predavatelj iz Irske je predstavil njihoveizku{nje o tem, kak{ne spremembe jepovzro~il Zakon o enakosti in nediskriminacijina podro~ju pregledov pred zaposlitvijo.Uredil je odnos med stroko -predvsem medicino dela - in delodajalci,ki so {ele s tem zakonom dobili mo`nost,da z ustrezno strokovno oceno kandidatu`e pred zaposlitvijo delo odsvetujejozaradi zdravstvenih te`av. Predstavljenih je bilo tudi nekaj pomembniho`jih strokovnih tem s podro~ja medicinedela. Zanimiva je uporaba biotehnologijeza ugotavljanje atopi~ne konstitucijepred zaposlitvijo v okolju s prisotnimirazli~nim alergogenimi snovmi. Prikazaniso bili novi pogledi na vpliv pra-{nih delcev na plju~a in plju~no funkcijo,poudarek je bil na ultra majhnih delcihprahu, ki jih v delovnem okolju {e nemerimo, zanje tudi {e niso dolo~ene maksimalnodovoljene koncentracije. Prikazanaje bila tudi ocena trajnih posledicokvare dihal gasilcev, ki so bili udele`enipri ga{enju World Trade Centra leta 2001v New Yorku, in mo`nost vpliva ra~unalni{kegazaslona na vidno sposobnostISIS februar 2003