glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

146MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVASmrt in nesmrtnostIn Utnapi{tim pravi Gilgame{u:“Neizbe`na je bridka smrt:@e od za~etka sveta ni stalnosti in je ni.Spe~i in mrtvi - kako podobna sta si med seboj!Mar ni v obeh obrazih upodobljena smrt?...Dodeli mu `ivljenje in smrt,Toda smrt - njen dan je vsem nepoznan!”Ep o Gilgame{u, deseta plo{~aEp o Gilgame{u je obvezno branje srednje-{olcev. Toda pri 16 letih nikakor nismo razmi{ljalio smrti. Bili smo preve~ zaposleni zzelo konkretnimi stvarmi: kako, kje, kdaj bi z ljubljenoosebo. To se nam je tedaj zdelo `e kar dejanjenesmrtnosti, toda, vsaj zase lahko tako re~em,nikoli nismo razmi{ljali o smrti in o telesni nesmrtnosti.Kajti ~e nismo razmi{ljali o smrti, senam je zdela nesmrtnost kot nekaj ~isto naravnega.Zato nam je bilo vznemirjenje Gilgame{a obsmrti prijatelja Engiduja in njegova groza o lastniminljivosti ter s tem povezana `elja po lastnitelesni nesmrtnosti popolnoma tuje. Na Ep o Gilgame{usem seveda po koncu gimnazije popolnomapozabil, a sem se nanj spomnil popolnomanaklju~no, ko sem na uvodni strani brskalnikanajdi.si zapazil anketo, kaj naj bi si Slovenkein Slovenci najbolj `eleli. Nametane so bile zelorazli~ne stvari: veliko denarja, potovanja, ve~ji penis,ljubezen, mir na svetu in - na koncu - nesmrtnost.A glej ga {menta, nesmrtnost je bila tista, ki so si jo Slovenkein Slovenci v tej anketi najbolj za`eleli. Nesmrtnost kot negacija smrti.Kako torej do`ivljamo smrt? Ali se zdravniki kaj razlikujemo od drugih,saj nam vedno pravijo: “No ja, ti si tega tako ali tako navajen.”Ko sem kot {tudent prvi~ prisostvoval neuspe{ni reanimaciji, sem vsebi prvi~ ob~util jezo, morda `e kar bes, da o`ivljanje ni uspelo. [e danes~utim enako ali pa celo {e bolj intenzivno, posebno ~e mi umre bolnik,ki sem ga poznal `e dlje ~asa. Ko popolnoma brezupno opazujemin v izvide bele`im telesno propadanje bolnika z boleznijo motori~neganevrona - ve~krat bolj znano s kratico ALS - sem jezno obupan. V besubi najraje razbijal stvari okoli sebe, a vem, da moram zadr`ati svojo koleri~nonaravo. ^isto druga~e sem smrt do`ivljal kot vodnik re{evalnegapsa ob potresu v Tur~iji. Iz velike ru{evine prej sedemnadstropnegastanovanjskega bloka se je {iril sladkoben vonj krvavih razpadajo~ih trupelin skoraj vsake pol ure so se psi oglasili z `alostnim cviljenjem inkopali po ru{evini. Ob tistem potresu je bilo po vsej Tur~iji 14.000 mrtvih.Sam sem videl ve~ deset trupel, mnoga tako spremenjena, da nisemprepoznal ~love{kega telesa. Bilo je brezupno vsakdanje. Apatijeme je pravzaprav re{il pes, ker sem moral zbrati vso svojo du{evno energijo,da sem se posvetil le njegovemu delu in mu pri tem pomagal. Kljubogromni tragediji je bila smrt, za~uda, tudi za pre`ivele svojce nekaj naravnega.^isto druga~e me je pretresla nepri~akovana o~etova smrt. Potrebovalsem nekaj mesecev, morda celo let, da sem jo sprejel. Kar semse nau~il iz vsega tega, je, da ima smrt veliko obrazov. Toliko, kolikor jena{ih odnosov do umrlega oziroma kakr{ne so okoli{~ine smrti.Vendar smo ravno zdravniki tisti, ki bi morali na smrt gledati nesamo kot mo`nost izida bolezni, temve~ tudi kot naravno danost. Nikakorne mislim, da bi se morali `e v naprej vdati,ali - {e huje - da bi tak{no gledanje uporabilikot izgovor za lastno nedejavnost. Vendar pa bise, kljub tehnolo{kemu razvoju medicine, moralizavedati, da ima tudi `ivljenje svoj konec. Trdim,da imam kot zdravnik v takem primeru dol`nost,da ohranim bolnikovo dostojanstvo, prepre~imbole~ino, du{enje in mu omogo~im smrtmed njegovimi svojci. Da se razumemo: ne govorimo evtanaziji. Govorim o ve~kratnih, nizkih,intravensko apliciranih odmerkih morfija, ododatku kisika, morda o intubaciji. Ocena o temmora biti, morda ravno zaradi ~ustvenega nabojaob ireverzibilnosti, popolnoma racionalna. Trdim,da je to dol`nost vsakega zdravnika in je nesme prena{ati na kolege. Seveda je koristen pogovor,lep{e strokovno imenovan konzilij, a odgovornostlahko in mora prevzeti samo le~e~izdravnik.V praksi je mnogokrat druga~e. Kar pravilo je`e postalo, da nevrologi (prepri~an sem, da tudidrugi specialisti, a de`uram samo na nevrologiji)nenadoma pred sprejemno ambulanto naletimona voz z bolnikom, ki mu je `e na prvi pogled smrtblizu. Devetdesetletnega bolnika spremlja napotnicaz diagnozo, ki vsebuje tri velike - CVI - indve majhni ~rki - io. Za~uda je podpis nekak{nakraca, ~eprav bi pri~akoval podpis v dveh ~rkah:IA. V~asih bolnika spremlja kateri od svojcev inpraviloma pove, da je bolnik `e ve~ let nepokreten in da z njim meseceni kontakta, zadnje dni ne more ve~ piti.Le kaj je razmi{ljal dr. IA, ki ga je napotil? Verjetno ni~. Morda se jehotel izogniti odgovornosti, morda olaj{ati svojo slabo vest, ker je tahi{ni obisk opravil kot zadnjega? Morda nima dovolj avtoritete predsvojci? Ali pa pred samim seboj? ^eprav sem v takih trenutnih besenkot ris, se zadr`im, ne kli~em po telefonu. Vendar se v~asih pripeti, danapotni zdravnik sam pokli~e. Takrat ga, ~e le morem, s ~im bolj nevtralnimglasom vpra{am, kaj pri~akuje od mene, da bom naredil za tegabolnika. Odgovor je vedno enak: “Ne vem, verjetno ni~.” “Zakaj ste potemtakemodredili nujni prevoz v bolni{nico?” “Ne vem. Morda bi pa{e kaj? Saj veste, svojci. Raje vidim, da umre v Klini~nem centru.” O~itnogre za stisko zdravnika, ki je sam na terenu. Smernice, o katerih imamosebno `e tako ali tako slabo mnenje, mu niso v nikakr{no oporo, sajsestavljalci smernic, algoritmov, napotkov, klini~nih poti, navodil strokovnihkolegijev in podobnega ne morejo napisati: V takem in takemprimeru ne naredimo ni~. V bistvu je medicinska doktrina usmerjena vnesmrtnost, pa naj se to sli{i {e tako nelogi~no, neznanstveno in {arlatansko.V medicinski doktrini je torej izra`eno prastaro gilgame{evskohrepenenje po nesmrtnosti, ki se ni od sumerskih ~asov do danes pravni~ spremenilo.Vse to pa zdravnika le bega. V primeru umirajo~ega bolnika pomagazdravniku le vodilo, kaj je za bolnika dobro. V pomo~ mu je le lastnostrokovno znanje, ki predstavlja hrbtenico na{e avtoritete. In v strokovnoznanje, ne pa v strokovne nazive ali strokovne ustanove, zaupajotudi laiki. V to nisem le prepri~an, to vem.Anton GradISIS februar 2003146