glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A107Dejavnej{a skupina predavateljev je prekinila klepet in se nasmehnila fotografu...................................................................................................uporabnika. Podan je bil tudi kriti~ni pogledna analizo delovnega mesta.Mag. Andrejka Fatur Videti~ je predstavilalastne izku{nje ob uvajanju Mednarodneklasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti,ki bi lahko slu`ila kot izhodi{~e za oblikovanjevsebinskih meril ocenjevanja delovnezmo`nosti in partnerskega odnosa zdravnik- bolnik (kot delavec) - delodajalec.Metka Ter`an je prikazala analizo zbolevnostiin prezgodnje umrljivosti slovenskih`ensk - delavk. V analizi je izstopalapredvsem problematika samomorov in neoplazemv statistiki umrljivosti ter du{evnihin vedenjskih motenj kot razlogov za bolni{kistale`.Na{o udele`bo na konferenci lahko ocenimokot uspe{no. Prispevala je k predstavitvina{ega strokovnega podro~ja. Z vsebinskobogato razpravo smo vsi skupaj prispevalik bolj{emu poznavanju strokovnega delav posameznih dr`avah, tudi medicine dela,prometa in {porta ter poklicne rehabilitacijev Sloveniji. @ivahnost pogovora smo uspeliohraniti tudi po kon~anih predavanjih,namenjena pa je bila definiranju tistih nere{enihstrokovnih dilem, ki tarejo tudizdravnike, specialiste medicine dela v dr`avahEvropske skupnosti in bi jih lahko postopomasistemati~no in dogovorno re{evalina ravni evropskega zdru`enja za medicinodela - UEMS.Slavnostni zaklju~ek konference je potekalna ve~er zadnjega dne v Narodnem gledali{~u.Ob prisotnosti predsednika dr`ave,gospoda Stipeta Mesi}a, predsednika Evropskegaurada SZO in {tevilnih uglednih tujihin doma~ih gostov je uspelo obuditi vso veli~inodela prof. Andrije [tamparja, ki je bilmed ustanovitelji Svetovne zdravstvene organizacijein njen prvi predsednik ter pionirskiustvarjalec modela javnega zdravstva.Kot sva `e uvodoma omenili, je konferencapovezala na videz skoraj nezdru`ljiveteme in z njimi jasno opozorila na dileme,eti~ne in moralne stiske, ki se na za~etku 21.stoletja porajajo v vseh vejah medicine z naglimrazvojem in uvajanjem biotehnologije.Njihovo re{evanje zahteva izredno subtilenodnos z vsakim posameznikom in celotnodru`bo. Svojemu velikanu, prof. Andriji[tamparju, so se kolegi s Hrva{ke takooddol`ili v duhu njegovega dela in poslanstva.Ob temi, ki sodi sicer v novo tiso~letje,so uspeli izlu{~iti opozorilo, da ves znanstvenirazvoj sodobne medicine ne bi smelpozabiti na njen vpliv na ~loveka. Potrebujemonove oblike in vsebine zdravstvenegaprosvetljevanja, med prebivalstvom moramoprepoznavati nove rizi~ne in zdravstvenoogro`ene skupine, ki bi jim morali zagotovitiustrezne preventivne zdravstvene programe.Javno zdravstvo ostaja, razvijajo~a sebiotehnologija mora zanj pomeniti predvsemnov izziv za nadaljnji razvoj. februar 2003 ISIS