glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

N O V E P U B L I K A C I J E119radi nizke rodnosti upada. Po gospodarskihin dru`benih kazalcih se sicer uvr{~a v boljrazvit zahodni del Slovenije, vendar zaostajaza dr`avami Evropske unije. Socialni inekonomski pogoji v regiji so eden od pomembnihdejavnikov, ki pogojujejo zdravjenjenih prebivalcev in obratno: bolj{ezdravje prebivalcev zagotavlja napredek inrazvoj dru`be ter zmanj{uje njene stro{ke.Med revnej{imi in manj izobra`enimi so pogostej{idejavniki tveganja za bolezni, ti prebivalcitudi umirajo prej in pogosteje.Zdravje prebivalcev Gorenjske lahko naosnovi nekaterih kazalcev (umrljivost, bolni{ni~nazdravljenja, bolni{ka odsotnost zdela) ocenimo za ugodnej{e, kot je povpre~nov Sloveniji, vendar slab{e kot v dr`avahEvropske unije. Mo{ki predstavljajo boljogro`en del prebivalstva (`e od najzgodnej-{ih let dalje), razlike se pojavljajo tudi medposameznimi obmo~ji Gorenjske. Kot najboljogro`eni obmo~ji sta ocenjeni upravnienoti Radovljica in Jesenice.Bolezni, ki najpogosteje prizadenejootroke in mladostnike, so bolezni dihal,mo~no pa jih ogro`ajo tudi po{kodbe in zastrupitve,ki so poglavitni vzrok smrti v tejstarostni skupini. Mlaj{i odrasli najve~ zbolevajozaradi bolezni se~il in spolovil, umirajopa predvsem zaradi po{kodb in zastrupitev.Po 45. letu starosti prebivalce Gorenjskenajbolj ogro`a rak, od 65. leta starostidalje pa bolezni obto~il. Prezgodnje smrti,ki prekinejo `ivljenje v ~asu, ko lahko posameznikinajbolj dejavno prispevajo k razvojuin napredku dru`be, so najpogosteje povezanes po{kodbami in zastrupitvami, pomembnomesto pa imajo tudi rak ter boleznisrca in obto~il.Medtem ko so na za~etku stoletja prevladovalenalezljive bolezni, slaba prehranjenostin bolezni prenaseljenosti, nas danes, vtretjem tiso~letju, poleg neugodnih vplivovdru`be in okolja ogro`a predvsem lastno vedenje.Posledice so t. i. civilizacijske bolezni,predvsem `e omenjene bolezni obto~il,rak ter po{kodbe, ki so poglavitni vzroki zazbolevnost in smrti, bolni{ke odsotnosti zdela in prezgodnje upokojitve. Stro{ki zdravljenjateh bolezni predstavljajo tri ~etrtinestro{kov v zdravstvu, zaradi visokih bolezninin invalidnin pa so veliko breme tudi zadr`avo.Na na~in `ivljenja v veliki meri vplivajodru`bene, ekonomske, socialne in kulturnezna~ilnosti okolja, vendar tudi posameznikoveosebnostne zna~ilnosti, njegov odnosdo zdravja in do lastne skrbi za zdravje. Medtemko lahko dolo~eni vedenjski vzorci delujejokot dejavniki tveganja, ki ogro`ajozdravje, povzro~ajo ve~jo zbolevnost aliprezgodne smrti, drugi delujejo kot varovalnidejavniki, ki zdravje krepijo, izbolj{ujejokakovost `ivljenja ali podalj{ujejo `ivljenje.Dejavniki, ki najbolj ogro`ajo zdravje in soraz{irjeni tudi pri nas, so neustrezna prehrana(premastna, premalo sadja in zelenjaveter balastnih snovi), kajenje, alkohol in telesnanedejavnost.Zdravstvena slu`ba je tista, ki zaznava poslediceslabega zdravja in ima manj{i vplivna zdravje ljudi kot slabe ekonomske, izobrazbenein druge `ivljenjske razmere. Polegtega zaznava tudi predstopnje slabegazdravja, jih lahko zgodaj odkriva in ustreznozmanj{uje njihov vpliv. Pomemben dejavnikpri zagotavljanju dostopnosti zdravstvenegavarstva je kadrovska preskrbljenost.Preskrbljenost vseh skupin prebivalcev zzdravniki se je v desetletnem obdobju izbolj-{evala. Na primarni ravni je ta najbolj{a priodraslih, sledijo jim pred{olski otroci, najslab{epa so z zdravniki preskrbljeni {olskiotroci. Vendar normativ v dejavnosti splo-{ne medicine {e ne upo{teva novih preventivnihdejavnosti na podro~ju kroni~nih nenalezljivihbolezni za odrasle in ve~anja dele`astarej{ih ljudi. Zlasti bo v standard splo-{ne ambulante potrebno uvesti vi{jo medicinskosestro ali profesorico zdravstvenevzgoje, ki bo skrbela za koordinacijo in izvajanjezdravstvene vzgoje ogro`enih skupinprebivalstva.U~inkovita organiziranost osnovnezdravstvene slu`be z zgodnjim odkrivanjemljudi, ki jih ogro`ajo dejavniki tveganja, s svetovanjemza spremembo `ivljenjskega slogalahko zmanj{a breme sodobnih bolezni. Naramenih dr`ave in nosilcev lokalnega odlo-~anja ostaja odgovornost za zagotavljanje takih`ivljenjskih razmer (zmanj{anje socialnihrazlik, ustrezna izobrazba, zaposlenost, primernastanovanja, dostop do zdravega izbora,zdravega okolja in drugih), ki varujejo inkrepijo zdravje slehernega posameznika.Zdravje in z njim ve~ja kakovost `ivljenjaskupaj prispevata k razvoju in napredkucelotne dru`be. Avtorici poudarjata, da jezdravje tudi pozitivna samopodoba, je zdravna~in `ivljenja, je zdrav vpliv dru`be in okolja,je lasten ob~utek zdravja in dobrega po-~utja... Zdravje tako ni pogojeno le z biolo{-kimi dejavniki, kot so starost, spol, dednost,temve~ vplivajo nanj tudi `ivljenjski slog posameznika,dejavniki iz naravnega in bivalnegaokolja ter okolja, ki ga predstavlja sistemzdravstvenega varstva.Verjamem, da je ta knji`ica prva znanilkapomladi socialne medicine na Slovenskem,ki je bila nekaj zadnjih desetletij potisnjenav ozadje kot pre`iveti model iskanjaprednosti v sistemu zdravstvenega varstva.Upam, da bo knji`ica vsem, ki boste poseglipo njej, ponudila dovolj informacij otem, kaj se je v zadnjih desetih letih dogajaloz zdravjem in zdravstvenim varstvom ljudina Gorenjskem. Snovalcem zdravstvene politike,nosilcem odlo~itev, strokovnjakom invsem, ki delujejo na regionalni in lokalni ravnina podro~ju varovanja in krepitve zdravja,bo odkrila probleme in nakazala poti zanjihovo re{evanje. Knji`ica je lepo oblikovana,s {tevilnimi nazornimi grafikoni in prikazi,ki mo~no izbolj{ajo pregled nad {tevilnimipodatki. Kupiti jo je mogo~e na ZZVKranj.Janko KersnikAhhh, voda“Otroci in voda”Ahhh, vodaTo je ta pravoza `ejo, snago in zabavo“Otroci in voda”Zlo`enko je pripravilo Zdru`enje zaizobra`evanje mladih Slovenskegazdravni{kega dru{tva. Avtorice: prim.mag. Marjana [alehar Stupica, dr. med., specialistka{olske medicine, prim. mag. MirjanaStanti~ Pavlini~, dr. med., specialistkainfektologije in epidemiologije, MajdaBrandt, dipl. prof. zdravstvene vzgoje in vi{jamedicinska sestra.Da je voda vir `ivljenja, je splo{no znano.^lovek je kmalu spoznal, da je voda tudivir zdravja. Vse velike civilizacije so nastaleob rekah in vse so poznale pomen dobrevode. Le na{a kakor da tega ne ve ve~ ... @ejosi ljudje, tudi otroci, radi gasijo z “umetnimi”pija~ami, sestavljenimi iz sladkorja,umetnih sladil, po`ivil, alkohola in “mehur~kov”,kar seveda ni najbolj zdravo. Rezultatianket, ki so jih izvedli med {olskimiotroki, so pokazali, da otroci najve~ pijejofebruar 2003 ISIS