glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

90STROKOVNA SREČANJANavodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov za objavov reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredni{tvu) za naslednjimesec. ^lanke lahko po{ljete po po{ti nanaslov uredni{tva, po faksu ali po elektronskipo{ti. Da bi se izognili podvajanju dela,predlagamo, da ~lanke oddajate v elektronskiobliki (disketa, CD, e-po{ta). Dol`ina~lankov je omejena na najve~ 30.000 znakov- {tetje brez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman). Lahko prilo`itefotografije, diapozitive ali digitalnefotografije (velikost najmanj 300 dpi).Prispevku prilo`ite svoj polni naslov,dav~no {tevilko, dav~no izpostavo, popolno{tevilko teko~ega ali `iro ra~una, nazivbanke.Navodila o navajanju sponzorjevNa koncu prispevka so lahko navedenaimena farmacevtskih podjetij, delovnih organizacij,mati~nih delovnih organizacij, kjerste zaposleni, dru{tev, zdru`enj in ostalihpravnih ter fizi~nih oseb, ki so po va{em mnenjukakorkoli prispevala k nastanku prispevka.Uredni{tvo si pridr`uje pravico, da boimena objavljalo v enotni obliki.Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki “strokovnasre~anja”Dol`ina prispevkov je omejena na najve~dve strani v reviji Isis, objavljena je lahko leena fotografija, ki se v{teva v skupno dol`ino.To pomeni, da ima prispevek brez slikelahko najve~ 10.000 znakov - {tetje brez presledkov(velikosti 12 pp, oblika pisave timesnew roman), oziroma 11.500 znakov - {tetjes presledki. Prispevek s sliko ima lahko najve~9.000 znakov - {tetje brez presledkov (velikosti12 pp, oblika pisave times new roman),oziroma 10.500 znakov - {tetje s presledki.Vsako poro~ilo iz tujine mora obveznovsebovati kratek zaklju~ek, kaj pomenisre~anje za stroko v Sloveniji: ali in kje oziromakako je mogo~e izsledke prenesti v slovenskiprostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potrebno v zaklju~kuna kratko povzeti njeno vlogo v ustreznemmerilu. Prispevkov, ki ne bodoupo{tevali zgoraj navedenih navodil, uredni{tvone bo objavilo oziroma bo avtorjeprosilo za dopolnitve.Deseti mednarodni simpozij o celiakijiDarja Urlep, Du{ica Mi~eti} Turk, Rado Jan{aDeseti mednarodni simpozij o celiakijije potekal v Parizu, za nekaterenajlep{em mestu na svetu. Na simpoziju,ki ga organizirajo vsaki dve leti, predstavijovsa pomembna odkritja s podro~jaceliakije zadnjih dveh let. Tokrat je Pasterjevin{titut od 2. do 6. junija 2002 gostil pribli`no500 udele`encev, predvsem iz Evropein Severne Amerike. Za razliko od prej{njihlet, se je tokrat udele`ilo simpozija bistvenove~ Ameri~anov. Kon~no so tudi Ameri~aniza~eli razmi{ljati o celiakiji in jo pogostejediagnosticirati. Ugotovili so, da se prevalencain incidenca celiakije pri njih kaj dostine razlikujeta od incidence in prevalence vevropskih de`elah.Tudi tokrat smo imeli prilo`nost poslu-{ati in spoznati najve~ja svetovna imena spodro~ja celiakije, ki pripadajo predvsemVeliki Britaniji, skandinavskim de`elam inNizozemski, `e nekaj let pa jih s svojim plodnimznanstvenoraziskovalnim delom dohitevajoItalijani. Tudi Slovenci smo sodelovalis posterji.Prvi dan je bil namenjen osvetlitvi dosedanjihodkritij na podro~ju patogeneze celiakije.Kot velja za vse avtoimune bolezni,so natan~ni mehanizmi patogeneze pri celiakiji{e vedno nejasni. Pri nastanku celiakijeso udele`eni tako genetski dejavniki kotdejavniki okolja. Med slednjimi igra glavnovlogo gliadin. Prof. Bach je opozoril na dejstvo,da ne smemo pozabiti tudi na protektivnedejavnike okolja. Vemo, da je incidencaceliakije (kot tudi ostalih avtoimunih bolezni)bistveno ve~ja v razvitih de`elah gledena nerazvite predele sveta.Na podro~ju genetike nismo sli{ali bistvenihnovosti. Najnovej{a multicentri~nagenetska {tudija, ki jo je predstavila prof.Darpoux iz Francije, je potrdila povezavomed celiakijo in antigeni HLA. Za predispozicijoza celiakijo so {e posebno pomembneHLA-DQ heterodimere, kodirane z geniDQA1 in DQB1. Ve~ina pacientov s celiakijonosi gena DQ2 (DQA1*05/DQB1*02),manj{ina pa DQ8 (DQA1*0301/DQB1*0302). Za predispozicijo celiakije sopomembni tudi geni ne-HLA. Z omenjenomulticentri~no genetsko {tudijo, ki trenutnopoteka v skandinavskih de`elah, VelikiBritaniji, Italiji in Franciji, so ugotovili prisotnostrizi~nega genetskega dejavnika v regiji5q31-33, vendar to~na lokalizacija {e nijasna. Raziskovali so tudi povezavo z regijoCTLA4, vendar niso pri{li do pomembnihrezultatov.Med predavanji v sklopu patogeneze jebilo odmevno tudi predavanje prof. Fasana,ki je razvil hipotezo, da gre morda pri celiakijiza primarno motnjo na ravni pove~aneintestinalne permeabilnosti. Veliko pozornostije bila prav tako dele`na hipoteza skupinefrancoskih raziskovalcev o motnji na ravnitransporta in procesiranja gliadinskih peptidovv enterocitih sluznice oseb s celiakijo.ISIS februar 2003