114TAKO MISLIMOracij (oziroma 69), kar pomeni 1,6 na teden(oziroma 1,3). Bo to dovolj, da bo travmatologsuveren na mnogih razli~nih podro~jihlokomotornega aparata?Kot pogoj za pristop k specialisti~nemuizpitu se od sedanjih specializantov zahteva,da bodo opravili 600 operacij v predvidenih{estih letih. ^e bi potegnili (sicer dokajsmelo) analogijo s specialisti, bi to pomenilo,da bodo v najbolj{em primeru dospecializiraliv 7,1 (oziroma 8,7) leta.Na sre~o stvari niso tako linearne. Evropskadirektiva je `e v samem uvodu iz omejitevdelovnega ~asa izvzela “doctors in training”.V na{i zakonodaji specializanti in sekundarijiniso izvzeti a priori, vendar se zanjih dopu{~ajo ve~je delovne obremenitvekot za ostale zdravnike. Po drugi strani moramoupo{tevati, da bodo specializanti kirurgijev primerjavi s specialisti sicer opravilive~je {tevilo malih posegov (oskrba ran,ekscizije, incizije…), a manj enostavnih“ve~jih” operacij in zelo malo zapletenih “velikih”!Posledi~no bodo zato specializacijedalj{e kot predvidenih {est let, pa tudi specialistibodo manj izku{eni kot do sedaj.Z razvitimi dr`avami po svetu, kot soZDA, Kanada in Japonska, se ne moremoprimerjati, ker so okoli{~ine v zdravstvu preve~druga~ne. Kirurgi tam delajo najmanj 12ur na dan (ponovno poudarjam, da so tudiostale okoli{~ine bistveno druga~ne)!Evropske dr`ave so trenutno v prehodnemobdobju oziroma “harmoniziranju”svoje zakonodaje z direktivo. Najbolj so seciljem o omejitvi dela pribli`ali v Skandinaviji(Danska, [vedska), vendar so specializacijetam nenormalno dolge (tudi po 12let), ambiciozni kadri pa jim be`ijo v tujino.Drugje (Nem~ija, [vica) se formalno pribli-`ujejo ciljem, a le zato, ker je formalni (predpisani)vsakdanji delovni ~as za 4 do 5 urkraj{i kot dejanski.V na{i dr`avi bi bila ena od mo`nih re{itev,da bi se zdravniki izvzeli iz sistema javnihuslu`bencev in bi postali samostojni terdelali po posebnih pogodbah. Ta re{itev sezaenkrat ne zdi verjetna, saj smo pri~a vednove~jega normiranja in vkalupljanja zdravnikovegadela z bolniki, kar vodi v drugosmer. Re{itev v tej drugi smeri bi bil edinoposeben zakon, ki bi dodelil zdravnikom posebenstatus in jim priznal, da morajo delative~ od ostalih. Glede na politi~ne razmeretudi to ni verjetno.Menim, da bo potrebno redefinirati strate{kecilje zdravstvenega izobra`evanja, zaposlovanjain zakonodaje. Postavljeni smopred izbiro, ali ohraniti sedanji trend in imetikirurge, ki bodo sicer bolj spo~iti, a zatomanj izku{eni, ali pa priznati, da dolo~enespecialnosti zahtevajo ve~ anga`maja inobremenitev. Konec koncev tudi sama direktivav 18. ~lenu priznava izjeme gledeomejitev delovnega ~asa in dobro bi bilo, kobi jih predvideli, priznali in upo{tevali tudina{i zakonodajalci.P.S.: naslov avtorja je znan uredni{tvu.Veliki slovar tujkin Slovenski medicinski slovarMarinka Krem`arZzanimanjem, pa tudi zaradi potrebe,sem te`ko pri~akovala izid ve~krat napovedanegain res potrebnega slovarjatujk. Zato sem z zadovoljstvom sprejelapisno vabilo zalo`nika za nakup in tudi takojvpla~ala prednaro~ni{ko ceno. Prvi izvodiso bili postavljeni “na ogled” na knji`nemsejmu v za~etku decembra 2002, svojegapa sem prevzela ~ez nekaj dni pri Mladinskiknjigi, kjer sem ga vpla~ala. Tako semimela v rokah za slovenski jezik in kulturoimenitno knjigo, po navajanju zalo`nika “izdelek{tevilnih strokovnjakov in njihovih sodelavcev”.Spodobi se, da ga na kratko predstavim.Veliki slovar tujk (VST) je izdala Cankarjevazalo`ba v prvi polovici decembra 2002.Urednik in redaktor je Milo{ Tavzes, urednikzalo`be Tine Logar. V knjigi so navedenitudi redaktorji, tehni~ni redaktorji, lektorji,strokovni svetovalci, zbiralci in urejevalcigradiva do septembra 2001 ter avtorjiin urejevalci gradiva za obdobje marec-oktober2002; napisano je tudi, da je bila redakcijakon~ana 11. novembra 2002. Slediobvezno opozorilo zalo`be: vse pravice pridr`ane- in v nadaljevanju: brez pisnega dovoljenjaCankarjeve zalo`be d.d. je prepovedanoreproduciranje, distribuiranje, dajanjev najem, javna priob~itev, predelavaali druga uporaba vsebine velikega slovarjatujk ali njegovih delov v kakr{nemkoliobsegu ali postopku, vklju~no s fotokopiranjem,tiskanjem ali shranitvijo v elektronskiobliki. Vsa navedena opozorila mivlivajo strah v kosti, kajti `e pri nadaljnjemlistanju po knjigi sem na{la mnoge podobnostiin celo enakosti v podajanju gesel innjihovih razlag s tistimi, ki jih imamo v Slovenskemmedicinskem slovarju (SmedS) -to bi lahko pomenilo, da smo sodelavci nastajajo~egamedicinskega slovarja prepisovaligradivo iz Velikega slovarja tujk.Na naslednjih straneh so navedeni avtorjiin uredniki po posameznih podro~jih.Osemnajst jih je, pod {tev. 9 so za medicinonavedeni Katarina Grego, Cvetana Tavzes,Milo{ Tavzes - vsi odgovorni za MED. Nih-~e od njih ni profesor Medicinske fakultete,so pa bili in so {e sodelavci Slovenskega medicinskegaslovarja. UVOD na strani VIII inIX razlaga bralcu in uporabniku razloge zanastanek in raz{iritev ter posodobitev Verbin~evegaSlovarja tujk; v novi slovar tujk jevklju~enih pribli`no 45.000 gesel, s podgeslipribli`no 80.000; ve~ino avtorsko obdelanihpodro~ij so uredili {tudenti ob svetovanjusvojih profesorjev in drugih strokovnihsodelavcev.Kon~ujem predstavitev knjige Veliki slovartujk, kar smatram za potrebno v zvezi sprvim delom naslova mojega prispevka.Drugi razlog mojega ogla{anja in pisanjaISIS februar 2003
TAKO MISLIMO115je {okantno do`ivetje ob prvem listanju poknjigi in spoznavanju slovarske vsebine, vkatero so dodani medicinski termini posameznihspecialnosti, tj. navajanje mnogih,adenoakantom -a adenokarcinom, v katerem so tudi predeli plo{~atoceli~nega karcinoma MED, -adenokarcinom, v katerem so tudi predeli plo{~atoceli~nega karcinoma;adenofibrom -a benigni tumor iz `leznih in vezivnih elementov, navadno v jaj~niku MED -benigni tumor iz `leznih in vezivnih elementov, navadno v jaj~niku;adeokarcinom -a maligna novotvorba `leznega tkiva MED -maligna novotvorba `leznega tkiva;adenom -a benigna novotvorba `leznega tkiva MED -benigna novotvorba iz `leznega tkiva;adenomiom -a tumor iz `lez in gladke mi{i~nine MED -tumor iz `lez in gladke mi{i~nine;bacilemija -e prisotnost bacilov v krvi MED -prisotnost bacilov v krvibakteriostati~en, -~na -o ki zavira rast in razmno`evanje bakterij FARM -ki zavira rast in razmno`evanje bakterij;bakteriotoksemija -eprisotnost bakterijskih toksinov v krvi MED.prisotnost bakteriotoksinov v krvi.Iz navedenih primerov je razvidno, da so razlage enake v obeh slovarjih (urednika za farmakolo{ko in patolo{ko podro~je v Uvodu VST nistanavedena).Naslednja gesla se v razlagah minimalno razlikujejo, npr. druga~en je vrstni red razlagalnih besed ali pa so nekatere besede zamenjane ssopomenkami:abderoplastika -e odstranitev odve~ne ko`e in podko`ja na trebuhu MED -kirur{ka odstranitev odve~ne ko`e in podko`ja pri vise~em ali nagubanem trebuhu;ablefarija -e prirojeno manjkanje ali nerazvitost vek MED -prirojeno manjkanje ali mo~na nerazvitost vek;adenocistom -a benigna `lezna tvorba s cisti~nimi dilatacijami `lez; tudi cistadenom (op. avtorice: manjka oznaka stroke) -V SmedS je razlaga z istim besedilom napisana pri geslu cistadenom;adenolimfom -a monomorfni adenom `lez slinavk MED -V SmedS ima razlaga prvi del isti in se nadaljuje: z zna~ilnim `leznim epitelijem in obilnim limfati~nim tkivom v intersticiju;baktericid -a snov, ki uni~uje bakterije FARM -snov, ki “ubija” bakterije;bakteriocin -a beljakovinska snov posameznih bakterijskih sevov, ki uni~uje bakterije drugih sevov iste vrste BIOKEM -beljakovinska snov posameznih sevov nekaterih bakterij, ki uni~ujejo bakterije drugega seva iste vrste;cefalopagus -a dvoj~ka z zara{~enima glavama MED -dvoj~ka, zara{~ena z glavama;cekalen -lna -o ki se nana{a na slepo ~revo MED -nana{ajo~ se na cekum;cekum -a1. slepo ~revo vreten~arjev (manjka oznaka stroke)2. izrastek votlega organa, ki se slepo kon~uje v telesni votlini ANAT. (op. avt.: kateri prof. anat. je to potrdil?) -za~etni del debelega ~revesa, v katerega se odpirata ileum in slepi~;cekostoma -e kirur{ko narejena odprtina v slepo ~revo, v{ita v ko`o MED -kirur{ko narejena odprtina v cekum za odvajanje fecesa;cerebelaren -rna -o malomo`ganski, ki se nana{a na male mo`gane ANAT. -nana{ajo~ se na male mo`gane; sinonim malomo`ganski;cerebrospinalen -lna -opoudarjam, zelo mnogih gesel in geselskihzvez z razlagami, ki so mi bile znane, saj sem`e ni~ manj kot {estnajst let vklju~ena v deloin priprave Slovenskega medicinskega slovarja,ki je tik pred izidom. Za vzorec navajam(pars pro toto) le nekaj primerov kar sprvih strani ~rke A, B in C (prva razlaga jevedno iz VST, druga pa iz SmedS):ki se nana{a na hrbtni mozeg (op. avt.: manjka oznaka stroke in kateri prof. anat. je tako razlago potrdil?)nana{ajo~ se na mo`gane in hrbtni mozeg;cerebrozidoza -e tezavrizmoza, pri kateri se v celicah kopi~ijo cerebrozidi MED. (op. avt.: gesla tezavrizmoza v VST ni!) -besedilo razlage je v SmedS isto.Naj bo dovolj primerov za prvo informacijo,saj je `e ta prikaz potrditev moje domneve,da gre za “nepoobla{~eno posnemanjetuje intelektualne lastnine”, kar je po VSTrazlaga za geslo plagiat -a.Za konec: “Obse`na raz{iritev” Velikega slovarjatujk z vklju~itvijo strokovnega izrazjamedicinskih ved, nenavedba imen urednikovoziroma profesorjev Medicinske fakultetein nepoobla{~ena uporaba s strani o`jegauredni{kega odbora, ki niso dali niti ustneganiti pisnega soglasja, torej ni nanavadenspodrsljaj ali nedol`en “tiskarski {krat”,temve~ je neodgovorno, nemoralno in obsojanjavredno dejanje.Pi{emo leto 2003, smo v tretjem tiso~letjuin gremo v Evropo! Ali ne?februar 2003 ISIS