glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

118RECENZIJAA. Kansky insodelavci:Ko`ne inspolnebolezniNovi u~beniki so vedno zanimivi, sajnudijo bralcu pregledno in kakovostnobesedilo ter obenem omogo-~ajo primerjavo z drugimi viri. Gradivomora biti predstavljeno jasno in natan~no.Bralcem, ki so tudi u~itelji, je seveda pomembno,kako so posamezne trditve razlo-`ene in ali so omenjene kak{ne nove razlage.Profesor Kansky in sodelavci so napisalinov slovenski u~benik dermatologije, ki bonadomestil deset let staro knjigo Betetta inFetticha. V preteklem desetletju so odkriliprecej novega v bazi~nih znanostih in tudi vdermatologiji in venerologiji. V mislih imampredvsem odkritja na podro~jih molekularnebiologije in imunologije, ki vplivajo nadiagnosti~no obdelavo in zdravljenje.Knjiga profesorja Kanskega je privla~na,gradivo je primerno razporejeno, kar olaj{a{tudij in omogo~a strokovno primerjavo.N O V E P U B L I K A C I J EKnjiga pokriva obse`no podro~je in pomagaza~etniku, da se seznani z dermatologijo.Tudi specialisti dermatologi jo lahko koristnouporabijo, predvsem za primerjavo podatkov.U~benik je sestavljen po principihklasi~ne dermatologije in venerologije. Standardniopisi posameznih bolezni omogo~ajonjihovo la`je prepoznavanje, pri tem koristijotudi standardizirane okraj{ave. Besediloje na primerni strokovni vi{ini, le izjemomaje nekoliko poenostavljeno. Referencena koncu nekaterih poglavij so pomanjkljive,nadome{~ajo jih priporo~ila za nadaljnjebranje, kar mestoma zmanj{uje vrednost.Kot primer navajamo trditev, da je hidradenitissupurativa nalezljiva bolezen, karje v nasprotju s sodobnim pogledom, da jebolezen podobna aknam. Nejasen je tudi odnosmed acne rosacea in lojnicami. Nekateraterapevtska navodila, kot uporaba vitaminovskupine B pri zostru ali cimetidinapri bradavicah, so zastarela. Po mojem mnenjubi bilo potrebno nekoliko bolj poudaritiuporabo novej{ih zdravil, npr. tacrolimusapri atopijskem dermatitisu. Barvne slike sosicer nekoliko majhne, vendar so dobro izbranein primerne barve. Zanimivo je, da jevklju~enih tudi nekaj ~rno-belih fotografij,ki sicer v~asih dobro prika`ejo bolezenskespremembe, vendar bi jih bilo bolje zamenjatiz novej{imi.Profesor Kansky in sodelavci zaslu`ijo vsopohvalo za pripravo knjige. Novi slovenskiu~benik dermatologije bo v veliko pomo~{tudentom, zelo koristen bo tudi pri usposabljanjumlaj{ih zdravnikov. Specialisti dermatologipotrebujejo sicer bolj poglobljenadela z natan~nimi referencami, vendar tudinjim knjiga omogo~a natan~nej{i preglednad stroko. Na splo{no knjiga ka`e na visokostrokovno raven slovenske dermatologije.Temeljni u~benik take vrste bi nedvomnokoristil zdravnikom v mnogih de`elah.Gregor B. E. JemecVsredo, 4. 12. 2002, je na Zavodu zazdravstveno varstvo Kranj potekalapredstavitev knjige Zdravje na Gorenjskem.Urednici knjige sta asist. mag.Marjetka Hovnik Ker{manc, dr. med., spec.soc. med., in Alenka Hafner, dr. med., spec.soc. med. Pri pisanju je poleg njiju sodelovalo{e devet avtorjev. Predstavitve so se udele`iliskoraj vsi gorenjski `upani, direktorjizdravstvenih domov in bolni{nic na Gorenjskem,predstavniki ZZZS, zdravstveni in{-pektorji, predstavniki gospodarstva in novinarji.Knji`ica vsebuje osnovne podatke oprebivalcih ({tevilo, starostno strukturo) inISIS februar 2003Zdravje na Gorenjskemvitalne statisti~ne podatke (podatke o {tevilurojstev in smrti). Poleg teh vsebin prikazujetudi zdravstveno stanje, `ivljenjski slog,socialnoekonomske razmere, okolje, javnozdravstveno slu`bo. Zdravja namre~ ne moremoopredeliti z enim samim kazalcem. Ve-~ina kazalcev, s pomo~jo katerih ocenjujemozdravje, je povezanih z umrljivostjo inzbolevnostjo in `al ne s pozitivnimi vidikizdravja, saj za ocenjevanje zdravja nimamorazvitih primernih pozitivnih kazalnikov.Podatki so predstavljeni v primerjavi s Slovenijoza obdobje desetih let, od leta 1991 doleta 2000, torej za leta, ki jih je odlo~ilno zaznamovalaslovenska osamosvojitev in uvedbatr`nega gospodarstva, na podro~ju zdravstvapa ustanovitev Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije in pojav zasebnih izvajalcevzdravstvenih storitev. Spremljanje kazalnikovzdravja v dalj{em ~asovnem obdobjunam omogo~a, da ocenimo smer, v katero sebo gibalo zdravje prebivalcev. Primerjava sSlovenijo nam omogo~a umestiti Gorenjskoznotraj slovenskega prostora.Gorenjska, ki obsega desetino ozemlja invseh prebivalcev Slovenije, se sre~uje s podobnimiproblemi kot razviti svet. Njenoprebivalstvo se stara, naravni prirastek pa za-